Jedro

Če pritožbeno sodišče ugotovi, da je bila sodba na podlagi pripoznave izdana v nasprotju z določili ZPP, kot v konkretnem primeru, to pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba sicer uveljavlja tudi kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da je sodišče prve stopnje opustilo vročitev tožbe v odgovor, kar ne drži. Uveljavlja tudi kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša na to, da se je postopka udeleževal nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati. Temu pritožbeno sodišče (še) ne more pritrditi. Zato navedeni dve postopkovni kršitvi nista razlog za uspeh v pritožbenem postopku. Pritožba je bila uspešna zato, ker pritožbeno sodišče ni moglo enostavno zavrniti njenih navedb v smeri, da je bila pripoznava zahtevka podana s strani neupravičene osebe, kar pa ne pomeni, da je že prejudiciralo odgovor na vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik toženke. To bo možno šele ob širši raziskavi dejanskih okoliščin v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki se s spornim vprašanjem ob izdaji sodbe na podlagi pripoznave niti še ni ukvarjalo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugotovilo, da je izredna odpoved vseh pogodb o zaposlitvi, sklenjenih med tožnikom in toženko, z dne 2. 7. 2021, brez pravnega učinka in nična; da delovno razmerje med tožnikom in toženko ni prenehalo in še traja; da je toženka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in mu za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zagotoviti vse pravice iz delovnega razmerja na podlagi zadnje veljavne pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 3. 2020 ter skladno z veljavnimi predpisi upoštevajoč posamezne mesečne bruto zneske plač tožniku izplačati pripadajoče neto zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v mesecu za pretekli mesec, v roku 15 dni. Toženki je naložilo še plačilo tožnikovih stroškov postopka v višini 223,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. S sklepom, ki ni pod pritožbo, je tožbo zavrglo v delu, ki se nanaša na obračun in odvod davkov ter prispevkov.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka po odvetniški pisarni A.A. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da ni nikoli pripoznala tožbenega zahtevka. V odgovoru na tožbo je predlagala njegovo zavrnitev. Sodišče je napačno upoštevalo pripoznavo, ki jo je za toženko neveljavno podal odvetnik B.B., pooblaščen s strani C.C.. Sodišče je izdalo sodbo na podlagi pripoznave v nasprotju z določbami ZPP (kršitev 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), toženki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), toženke ni zastopal tisti, ki jo je upravičen zastopati (kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Kot je razvidno iz izpisa sodnega registra, je bilo 11. 6. 2021 pooblastilo za zastopanje toženke podeljeno D.D., kar je bilo vpisano v register 14. 6. 2021. Skladno z načelom publicitete (8. člen ZSReg) ima vpis podatka v sodni register pravni učinek od dneva objave v registru. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne oziroma, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da D.D. ni zakoniti zastopnik toženke, ker vpis v sodni register temelji na nezakonitem imenovanju. Vpis v sodni register je le deklaratorne narave. Gre za izpodbojno domnevo - dejansko stanje ima prednost pred stanjem registra. Sklep, sprejet na (nesklepčni) skupščini 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, da se za direktorja imenuje D.D., je ničen oziroma izpodbojen. Zakonito je bila izvedena skupščina istega dne ob 7.30 uri, tako da je zakoniti zastopnik C.C.. Predlaga, da se pritožba zavrže kot nedovoljena (vložena po neupravičeni osebi) oziroma zavrne kot neutemeljena.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga in po uradni dolžnosti pazilo na predpisane bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnik je v tožbi zoper toženko E. d. o. o., naslov F., navedel, naj se tožba vroča C.C. na naslov G.. Sodišče je poziv toženi stranki, da odgovori na tožbo, vseeno poslalo obema naslovnikoma.

7. Dne 27. 8. 2021 je sodišče prejelo pripoznavo tožbenega zahtevka, vloženo po odvetniku B.B. - s priloženim pooblastilom, v katerem je uvodoma navedeno, da podpisani E. d. o. o. po edinem družbeniku H. d. o. o., ki ga zastopa zakoniti zastopnik C.C., pooblašča odvetnika B.B.. Dne 9. 9. 2021 je sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave na podlagi prvega odstavka 316. člen ZPP, po katerem sodišče v primeru, če toženka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi.

8. Nato pa je 17. 9. 2021 prejelo še toženkin odgovor na tožbo, vložen po odvetniški pisarni A.A. - s priloženim pooblastilom, v katerem je uvodoma navedeno, da podpisani E. d. o. o., ki ga zastopa direktor D.D., pooblašča odvetniško pisarno A.A. d. o. o. 9. V navedbah pritožbe, ki utemeljeno poudarja pomen upoštevanja podatkov sodnega registra (zaradi česar pritožbeno sodišče ni sledilo predlogu tožnika o zavrženju pritožbe kot nedovoljene, češ da je vložena po osebi, ki ni imela te pravice – četrti odstavek 343. člena ZPP), je dovolj podlage za ugoditev pritožbi, a ne na način, kot predlaga pritožba, da naj se izpodbijana sodba na podlagi pripoznave spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, saj za takšno odločitev v postopkovnih pravilih odločanja o pritožbi zoper tovrstno sodbo ni podlage.

10. Kot nakazano, pa je pritožba uspela prikazati kot sporno, ali je bil pripoznava zahtevka res podana s strani toženke, kar je odprlo vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik toženke. Ali tisti, ki ga zatrjuje pritožba (D.D.) ob sklicevanju na načelo publicitete (8. člen ZSReg), ali tisti, ki ga zatrjuje tožnik (C.C.) ob sklicevanju na izpodbojno domnevo – da ima dejansko stanje prednost pred stanjem registra. Tako s strani tožnika kot s strani toženke (po enem ali drugem odvetniku) je bilo v spis vložene več listinske dokumentacije, ki se nanaša na vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik toženke, kar je odločilno za presojo, ali je bila pripoznava tožbenega zahtevka vložena s strani toženke ali ne.

11. Če pritožbeno sodišče ugotovi, da je bila sodba na podlagi pripoznave izdana v nasprotju z določili ZPP, kot v konkretnem primeru, to pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba sicer uveljavlja tudi kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da je sodišče prve stopnje opustilo vročitev tožbe v odgovor, kar ne drži. Uveljavlja tudi kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša na to, da se je postopka udeleževal nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati. Temu pritožbeno sodišče (še) ne more pritrditi. Zato navedeni dve postopkovni kršitvi nista razlog za uspeh v pritožbenem postopku. Pritožba je bila uspešna zato, ker pritožbeno sodišče ni moglo enostavno zavrniti njenih navedb v smeri, da je bila pripoznava zahtevka podana s strani neupravičene osebe, kar pa ne pomeni, da je že prejudiciralo odgovor na vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik toženke. To bo možno šele ob širši raziskavi dejanskih okoliščin v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki se s spornim vprašanjem ob izdaji sodbe na podlagi pripoznave niti še ni ukvarjalo.

12. Upošteva naj, da iz navedb strank izhaja, da naj bi bil D.D. za poslovodjo imenovan na skupščini dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri (in potrjen na skupščini dne 7. 7. 2021), C.C. pa naj bi bil za poslovodjo imenovan na skupščini dne 23. 4. 2021 ob 7.30 uri (in potrjen na skupščini dne 8. 7. 2021). V zvezi z veljavnostjo sklepov, sprejetih na skupščinah, naj bi potekali gospodarski spori. Vpis zakonitega zastopnika v sodnem registru ni konstitutivne, ampak deklaratorne narave, ki je namenjen tretjim osebam. To pomeni, da je bistvena podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo (določbe 505., 507. in 515. člena ZDG-1, sklep VSL I Cpg 142/2017).

13. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo, ki zajema tudi odločitev o stroških, razveljavilo (354. člen ZPP) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, da najprej razčisti, kdo je zakoniti zastopnik toženke (kar se utegne pokazati kot predhodno vprašanje, povezano s prekinitvijo postopka) ter nato bodisi ponovno izda sodbo na podlagi pripoznave ali pa izdajo te sodbe opusti in nadaljuje z vodenjem postopka.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.