Jedro

Sodišče prve stopnje se pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave do spornih vprašanj, na katera je opozorila tožena stranka v odgovoru na tožbo in tudi v pritožbi zoper sodbo na podlagi pripoznave, ki predstavljajo relevantno pravno celoto, še ni opredelilo. Kolikor bi na ta sporna vprašanja prvič odgovorilo šele sodišče druge stopnje po izvedenem postopku, v katerem bi obravnavalo dokaze, ki bi bili prvič izvedeni šele na pritožbeni obravnavi, bi s tem odvzelo strankam pravico do pritožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in ugotovilo, da je izredna odpoved vseh pogodb o zaposlitvi, sklenjenih med tožnikom in toženo stranko, datirana z dne 2. 7. 2021, brez pravnega učinka in je nična (I. točka izreka). Ugotovilo je, da delovno razmerje med tožnikom in toženo stranko ni prenehalo in da še traja (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo in mu za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zagotoviti vse pravice iz delovnega razmerja na podlagi zadnje veljavne pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 3. 2020 ter mu v skladu z veljavnimi predpisi plača pripadajoče neto zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). V IV. točki izreka je s sklepom tožbo v delu, v katerem tožnik zahteva obračun in odvod davkov ter prispevkov, zavrglo. V V. točki izreka je toženi stranki naložilo, da mora tožniku povrniti pravdne stroške v višini 223,99 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovilo je, da je sodba sodišča prve stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Sodišču prve stopnje je naložilo, da bo moralo ugotoviti, kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke in v odvisnosti od te ugotovitve v nadaljevanju odločiti v tem individualnem delovnem sporu.

3. Zoper ta sklep o razveljavitvi je vložil pritožbo tožnik. V njej navaja, da je iz sklepa pritožbenega sodišča razvidno, da je sporno, ali je pripoznavo zares podala tožena stranka. Glede na to, da se v zvezi s tem v spisu nahaja več dokumentacije, tožnik meni, da bi se moralo sodišče druge stopnje do te dokumentacije opredeliti in ugotoviti, kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, ne pa sodbo na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje razveljaviti in odločanje prepustiti sodišču prve stopnje. Glede na to ocenjuje, da so podani pritožbeni razlogi iz drugega odstavka 357.a člena ZPP.1

4. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe tožnika in predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da bi odločanje drugostopenjskega sodišča o tem, kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, postopek še bolj zavleklo, saj bo moralo v nadaljevanju meritorno odločitev o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejeti sodišče prve stopnje. Če bi sodišče druge stopnje stopnje samo odločilo o vprašanju zakonitega zastopnika tožene stranke, bi bilo s tem poseženo v njeno pravico do pravnega sredstva, saj se sodišče prve stopnje do tega vprašanja sploh še ni opredelilo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je tožnikovo tožbo poslalo v odgovor toženi stranki na naslov, ki ga je tožnik navedel v tožbi in ki je bil drugačen od naslova tožene stranke2. Ko je s strani tožene stranke prejelo pripoznavo tožbenega zahtevka po pooblaščencu, ki ga je pooblastil A. A., zakoniti zastopnik edinega družbenika tožene stranke (družba A. d. o. o.)3, je v skladu s prvim odstavkom 316. člena ZPP dne 9. 9. 2021 izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Šele po izdaji te sodbe je sodišče prve stopnje prejelo še odgovor tožene stranke na tožbo, ki ga je podal drug pooblaščenec, prav tako v imenu tožene stranke. Temu odgovoru na tožbo (v katerem je tožena stranka obrazloženo prerekala tožbene navedbe, podala določene trditve in zanje ponudila v izvedbo tudi dokaze) je bilo priloženo pooblastilo za zastopanje, iz katerega izhaja, da je pooblaščenca za zastopanje tožene stranke pooblastil njen direktor B. B.4

7. Po prejemu omenjenega odgovora na tožbo je sodišče prve stopnje sodbo na podlagi pripoznave z dne 9. 9. 2021 vročilo tudi pooblaščencu tožene stranke, ki ga je za zastopanje pooblastil njen direktor, ta pa je zoper navedeno sodbo vložil pritožbo.

8. Sodišče druge stopnje je tej pritožbi ugodilo, ker je ugotovilo bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodbo na podlagi pripoznave je zato razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

9. Prvi odstavek 357.a člena ZPP določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V drugem odstavku 357.a člena ZPP pa je določeno, da se sme sklep sodišča druge stopnje izpodbijati samo iz razlogov, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

10. Cilj pritožbe iz prvega odstavka 357.a člena ZPP je zagotovitev učinkovitega uresničevanja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ta pravica bi bila lahko ogrožena, če sodišče druge stopnje ne bi dokončno odločilo v sporu, kljub temu, da za to odločanje ne bi bilo podanih procesnih ovir. Glede na veljavno ureditev je torej razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje izjema od pravila, po katerem naj bi o zadevi dokončno odločilo pritožbeno sodišče. Takšna izjema je glede na sodno prakso vrhovnega sodišča podana tudi v primeru, če bi bilo s pritožbeno obravnavo nesorazmerno poseženo v kakšno drugo z ustavo zagotovljeno pravico (npr. pravico do pravnega sredstva). Tak primer je podan, če bi se na pritožbeni obravnavi prvič obravnavala sporna vprašanja, ki predstavljajo samostojno pravno celoto, ki niti v dejanskem niti v pravnem pogledu še niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. Za takšno izjemo gre po presoji vrhovnega sodišča tudi v tem sporu.

11. Sodišče prve stopnje se pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave do spornih vprašanj, na katera je opozorila tožena stranka v odgovoru na tožbo in tudi v pritožbi zoper sodbo na podlagi pripoznave, ki predstavljajo relevantno pravno celoto, še ni opredelilo. Kolikor bi na ta sporna vprašanja prvič odgovorilo šele sodišče druge stopnje po izvedenem postopku, v katerem bi obravnavalo dokaze, ki bi bili prvič izvedeni šele na pritožbeni obravnavi (in posledično odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka), bi s tem odvzelo strankam pravico do pritožbe.

12. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave utemeljeno razveljavilo in zadevo pravilno vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (četrti odstavek 357.a člena ZPP).

13. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom po 357.a členu ZPP temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

14. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Tožnik pa v pritožbi ne zatrjuje, da bo razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje povzročila hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. 2 Sodišče je sicer tožbo vročalo v odgovor toženi stranki tudi na njen naslov. 3 Priloženo pooblastilo je ustrezalo formalnim pogojem, sodišče prve stopnje pa ni imelo razloga za dvom v pravilnost tega pooblastila. 4 Šele s tem pooblastilom se je pojavil dvom o tem, ali je bila pripoznava podana po pravem pooblaščencu tožene stranke.