Jedro

Drugačno oceno neposredno izvedenih dokazov lahko sodišče druge stopnje sprejme samo na podlagi obravnave. Ker je spremenilo dokazno oceno in na podlagi tega spremenilo sodbo sodišča prve stopnje brez obravnave, je prekršilo določbo 1. točke 358. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki ji jo je tožena stranka podala 26. 3. 2007. Hkrati je zavrnilo nadaljnje tožbene zahtevke, in sicer za vrnitev na delo ter za priznanje pravic iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga za odpoved ter da tožnice ni bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih ustreznih delih.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenim zahtevkom, vključno z reintegracijskim, ugodilo. Ugotovilo je, da je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana izključno zaradi njenega zdravstvenega stanja in je glede na določbo četrtega odstavka 81. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) zato neveljavna.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je šele sodišče druge stopnje ugotovilo, da naj bi v zvezi z izpodbijano odpovedjo prišlo do diskriminatornega obravnavanja tožnice, zaradi česar se tožena stranka do tega očitka ni mogla opredeliti in je bilo prekršeno načelo kontradiktornosti. Iz revizijskih navedb smiselno izhaja tudi očitek kršitve 358. člena Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožena stranka namreč navaja, da so se vsa dejstva, ki jih je navajala tožnica, v postopku pred sodiščem prve stopnje izkazala za neresnična, sodišče druge stopnje pa je v nasprotju z ugotovitvami sodišča prve stopnje kljub temu ugodilo tožbenim zahtevkom. V kolikor bi sodišče druge stopnje dosledno uporabilo določbe ZPP, ne bi moglo in smelo spremeniti sodbe sodišča prve stopnje. Sodišču druge stopnje nadalje očita nasprotja med razlogi izpodbijane sodbe, in sicer da enkrat ugotavlja, da tožnica ni imela zdravstvenih omejitev, ker da te iz spisa ne izhajajo, zaradi česar bi ji morala tožena stranka ponuditi drugo delo, na drugem mestu pa, da je tožnica imela zdravstvene omejitve in da je bila zaradi tega diskriminirana. Zatrjuje tudi, da je delodajalec glede na določbe Zakona o varnosti in zdravju pri delu dolžan upoštevati mnenje pooblaščenega zdravnika, zato tožena stranka tožnice ni mogla prerazporediti na delo, ki je bilo po mnenju pooblaščenega zdravnika za njeno zdravje nevarno, ter poudarja, da ima delodajalec, kadar gre za individualne odpuste, pravico do avtonomne odločitve o tem, komu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi ter komu bo ponudil drugo delo.

4. Revizija je utemeljena.

5. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Eno od temeljnih načel pravdnega postopka je, da sodišče odloči o tožbenem zahtevku praviloma na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja (prvi odstavek 4. člena ZPP). To pomeni, da sodišče druge stopnje ne sme spremeniti dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, razen če samo opravi obravnavo in dokaze ponovno izvede ali dokazni postopek dopolni. Na seji sodišče ne more izvajati dokazov, lahko pa samo izvedene listinske dokaze ponovno oceni. Iz drugih izvedenih dokazov pa lahko le drugače zaključuje na obstoj oziroma neobstoj nekega drugega dejstva. Sodišče druge stopnje lahko tako spremeni odločbo sodišča prve stopnje, če ne opravi obravnave, le: - če je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine ali posredno izvedene dokaze, njegova odločba pa se opira samo na te dokaze, - če je iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, odločba pa se opira na ta dejstva, oziroma, - če je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo, zmotno pa je uporabilo materialno pravo (358. člen ZPP).

7. V predmetni zadevi je sodišče druge stopnje pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo na podlagi 4. točke 358. člena ZPP. To je mogoče le v primerih zmotne uporabe materialnega prava, ko se sodišče druge stopnje strinja z dejanskim stanjem, ugotovljenim s strani sodišča prve stopnje. Drugačno oceno neposredno izvedenih dokazov pa lahko sodišče druge stopnje sprejme samo na podlagi obravnave (1. točka 358. člena ZPP). Če sodišče druge stopnje samo uporabi dokaze, ki niso bili dejanska podlaga za odločitev na prvi stopnji (čeprav so bili v postopku na prvi stopnji izvedeni), prav tako ne sme spremeniti sodbe sodišča prve stopnje, ker za to ni podlage v 347. in 358. členu ZPP. Če se ne strinja z dokaznim zaključkom v sodbi sodišča prve stopnje, ali če meni, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, mora postopati v skladu z določbo 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1).

8. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sprejelo zaključek o tem, da tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zaradi dolgotrajnega bolniškega staleža in da tožnica v zvezi z izpodbijano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tudi ni bila diskriminirana zaradi njenega zdravstvenega stanja. Sodišče druge stopnje se s temi ugotovitvami sodišča prve stopnje ni strinjalo in je z drugačno razlago izvedenih dokazov zaključilo nasprotno. Pri tem je v nasprotju z določbo 358. člena ZPP obšlo pomembne dejanske zaključke sodišča prve stopnje ter brez obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot je ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje. Svoje ugotovitev je v prvi vrsti oprlo na pričevanje M. P., torej na dokaz, ki je bil neposredno izveden na glavni obravnavi v postopku pred sodiščem prve stopnje. Drugačno oceno neposredno izvedenih dokazov pa lahko sodišče druge stopnje sprejme samo na podlagi obravnave (1. točka 358. člena ZPP). Ker je sodišče druge stopnje spremenilo dokazno oceno in na podlagi tega spremenilo sodbo sodišča prve stopnje brez obravnave, je prekršilo določbo 1. točke 358. člena ZPP, kar predstavlja v reviziji uveljavljano bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je tudi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

9. Že v tem delu je revizija utemeljena, zato ji je revizijsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 379. člena ZPP ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo, zadevo pa vrača sodišču druge stopnje v novo sojenje. Sodišče druge stopnje bo moralo ponovno odločiti o pritožbi tožnice in če bo štelo, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov, bo moralo razpisati obravnavo (drugi odstavek 347. člena ZPP). Pri tem bo moralo sodišče druge stopnje upoštevati tudi določbo 30. člena ZDSS-1. 10. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.