Jedro

Po 396.čl. ZGD sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku objavi sodišče z navedbo imen in naslovov vseh delničarjev, ki so prevzeli obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti upnikom, pri čemer mora biti v objavi navedeno tudi, da je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15-ih dneh in da bo sicer sodišče sprejelo sklep o izbrisu družbe iz registra. Po 398.čl. ZGD pa v primeru, če ugovor ni vložen ali ga sodišče zavrne, sodišče izda sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi, proti temu sklepu pa je dovoljena pritožba v 15-ih dneh od dneva objave. Taka določila po mnenju pritožbenega sodišča potrjujejo stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, ko upnik zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ni vložil ugovora, ne more razlogov, ki bi jih sicer navajal v tem ugovoru, navajati v pritožbi zoper sklep o izbrisu. Glede na to, da je bil sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku objavljen v Uradnem listu RS in da v 15-ih dneh ni bil vložen ugovor, je ta sklep postal pravnomočen, kar tudi pomeni, da so upniki privolili v prevzem dolga. Zato tega dejstva, da naj bi obstajala zoper družbo terjatev, tudi če je pravnomočno prisojena, ne morejo več uveljavljati v pritožbi zoper sklep o izbrisu.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno pritožbo upnika zoper sklep sodnega referenta sodišča prve stopnje o izbrisu družbe J. d.o.o. iz sodnega registra.

Zoper ta sklep se pritožuje upnik po svojih pooblaščencih iz vseh pritožbenih razlogov po 1.odst. 338.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366.čl. ZPP, 398.čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), 19.čl. Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 37.čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter razveljavi tudi sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da sicer upnik res ni vložil ugovora po 396.čl. ZGD zoper sklep o prenehanju dolžnika po skrajšanem postopku z dne 16.12.2004, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS z dne 14.10.2005. Ugovora ni vložil, saj gre pri upniku za italijanski pravni subjekt, ki ne vpogleduje v Uradni list RS. Meni pa, da ne drži stališče sodišča prve stopnje, češ da upnik, ki ni vložil ugovora po 396.čl. ZGD, nima možnosti v pritožbi po 398.čl. ZGD navajati nova dejstva in nove dokaze. Zato bi sodišče prve stopnje moralo vsebinsko presoditi utemeljenost navedb in dokazov glede obstoja dolga dolžnika do upnika na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Vidmu z dne 22.09.2004, na katero se je upnik skliceval v pritožbi z dne 30.11.2005. Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na sicer pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka oziroma drugih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Po 396.čl. ZGD sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku objavi sodišče z navedbo imen in naslovov vseh delničarjev, ki so prevzeli obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti upnikom, pri čemer mora biti v objavi navedeno tudi, da je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15-ih dneh in da bo sicer sodišče sprejelo sklep o izbrisu družbe iz registra. Po 398.čl. ZGD pa v primeru, če ugovor ni vložen ali ga sodišče zavrne, sodišče izda sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi, proti temu sklepu pa je dovoljena pritožba v 15-ih dneh od dneva objave. Taka določila po mnenju pritožbenega sodišča potrjujejo stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, ko upnik zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ni vložil ugovora, ne more razlogov, ki bi jih sicer navajal v tem ugovoru, navajati v pritožbi zoper sklep o izbrisu. Glede na to, da je bil sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku objavljen v Uradnem listu RS in da v 15-ih dneh ni bil vložen ugovor, je ta sklep postal pravnomočen, kar tudi pomeni, da so upniki privolili v prevzem dolga. Zato tega dejstva, da naj bi obstajala zoper družbo terjatev, tudi če je pravnomočno prisojena, ne morejo več uveljavljati v pritožbi zoper sklep o izbrisu. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.