Jedro

„Lahkomiselnost“ delodajalca oziroma njegova nerealna pričakovanja glede poslovanja dela njegove družbe ne predstavljata pravno upoštevne izjeme pri odpovedi iz poslovnega razloga.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 29. 4. 2008 nezakonita in da tožnici 30. 5. 2008 delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da še traja. Posledično je ugodilo tudi reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku in toženi stranki naložilo v plačilo tožničine stroške postopka. Tožnica je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi 22. 10. 2007 za delovno mesto „vodja avtošole“ za nedoločen čas. Tožena stranka ji je odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker so prenehale potrebe po opravljanju vodenja poslovne enote v K., saj je tožena stranka na tej lokaciji prenehala opravljati dejavnost. Po presoji sodišča prve stopnje je bil bistven razlog za tožničino zaposlitev izdelava projektov za pridobitev koncesij, ti pa so bili končani v času podaje odpovedi. Pričakovanje, da bo postala poslovna enota rentabilnejša, ki pa se kasneje ni uresničilo, ne more predstavljati resnega in utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Navaja, da je tožnico zaposlila na delovno mesto „vodja enote v K.“. Ta enota je že obstajala in ne drži, da je šlo za enoto v nastajanju. Enota naj bi se osamosvojila. Ker pa ni bilo zadosti povpraševanja, se je ukinila. Tožnica je dodatna dela, ki niso bila vezana na vodenje enote v K., opravljala le začasno, z ukinitvijo enote pa je njeno delo kot vodje te enote postalo nepotrebno. Drugega dela zanjo ni imela. Tožena stranka ni ravnala lahkomiselno; naknadno se je izkazalo, da ni dovolj posla, zato je na to reagirala.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Revidentka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi prve alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR (Ur. l. RS, št. 42/2002). Poslovni razlog je po tej določbi podan, če je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Razlog mora biti resen in utemeljen ter mora onemogočati nadaljevanje delovnega razmerja (drugi odstavek 88. člena ZDR), njegovo utemeljenost pa mora dokazati delodajalec (prvi odstavek 82. člena ZDR).

8. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je revidentka dne 29. 4. 2008 tožnici iz poslovnih razlogov odpovedala pogodbo o zaposlitvi (sklenjeno 22. 10. 2007) za delovno mesto vodje avtošole. V odpovedi je navedla, da so prenehale potrebe po opravljanju vodenja poslovne enote avtošole v K. zaradi opustitve dejavnosti avtošole na tej lokaciji. Nižji sodišči ugotavljata, da je do opustitve dejavnosti avtošole na PE K. res prišlo. Po presoji pritožbenega sodišča pa to ni bil resen in utemeljen odpovedni razlog, ker je tožnica dejansko sklenila pogodbo o zaposlitvi predvsem za izdelavo projektov za pridobitev koncesij, ki so bili dokončani v času odpovedi, in je ukinitev PE avtošole K. posledica nerealnih pričakovanj revidentkinega direktorja o donosnosti te enote.

9. Po presoji revizijskega sodišča je takšen pravni zaključek napačen. „Lahkomiselnost“ delodajalca oziroma njegova nerealna pričakovanja glede poslovanja dela njegove družbe ne predstavljata pravno upoštevne izjeme pri odpovedi iz poslovnega razloga. Delodajalec ima pravico v okviru svobodne gospodarske pobude (prvi odstavek 74. člena Ustave RS) sprejemati ekonomske odločitve o začetku, vodenju in zaključevanju poslov in sprejemati s tem povezane organizacijske ter strukturne spremembe znotraj svojega podjetja. Smotrnost in potrebnost njegovih odločitev glede tega je v njegovi svobodni sferi in mu je ni treba upravičevati (1). Sodišči sta se zato nepravilno ukvarjali z ekonomsko premišljenostjo načrtovanja obsega morebitnega bodočega poslovanja in nato tudi opustitve delovanja PE avtošole K.. Glede na ugotovitev o organizacijski spremembi revidentke z ukinitvijo enote avtošole v K., katere vodja je bila tožnica, in zaključenih projektih za pridobitev koncesij, ki so se sicer nanašali na celotno delovanje avtošole, je bila odpoved o zaposlitvi po presoji revizijskega sodišča zakonita. Revidentka je v dokaznem postopku uspela dokazati, da je tožničino delo zaradi organizacijskega razloga – ukinitve enote, postalo nepotrebno.

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je revidentka tožnici nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in da je tožnico dolžna vrniti na delo ter ji vzpostaviti delovno razmerje od 31. 5. 2008 dalje skupaj s pripadajočimi denarnimi zahtevki. V skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP je zato revizijsko sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, reintegracijo in reparacijo ter povračilo stroškov postopka.

Op. št. (1): Prim. sodbo VIII Ips 353/2006 z dne 30. 1. 2007 in sodbo VIII Ips 226/2009 z dne 23. 11. 2010.