Jedro

Če je prejšnji lastnik umrl pred 28. 8. 1945 oziroma 15. 9. 1947, premoženje pa mu je bilo podržavljeno, ko je bil še živ, ne gre za dejanski stan iz 11. člena ZDen. Ker tak prejšnji lastnik ne izpolnjuje pogoja jugoslovanskega državljanstva iz 9. člena ZDen, je upravičenec oseba iz 12. člena ZDen, če izpolnjuje pogoj jugoslovanskega državljanstva iz 1. odstavka 9. člena ZDen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Ljubljana (prvostopni organ) zavrnila zahtevo tožnikov za denacionalizacijo nepremičnin, v času podržavljenja vpisanih pri zemljiškoknjižnem vložku ... k.o. ..., ki obsega parcelo št. 138 - stavbišče s hišo in dvoriščem v izmeri 344 m2 ter parcelo št. ... - travnik in vrt v izmeri 1.684 m2, kar v naravi predstavlja večstanovanjsko hišo na naslovu ... V obrazložitvi prvostopni organ navaja, da je bila dne 28. 10. 1992 vložena zahteva za denacionalizacijo nepremičnin vložna št. ... k.o. ..., podržavljenih A.A. z odločbo Mestne zaplembene komisije z dne 11. 9. 1945 št. ... . Ker je navedeni umrl dne 3. 8. 1945 in torej pred dnem 28. 8. 1945, je prvostopni organ v skladu z določbo 11. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) štel, da je bilo premoženje podržavljeno njegovim pravnim naslednikom; iz spisne dokumentacije je razvidno, da sta edini dedinji njegova žena B.B., ki je umrla dne 23. 7. 1984, in C.C. (prvotožnica). Z odločbo organa za notranje zadeve z dne 12. 11. 2001, ki je postala pravnomočna dne 13. 7. 2006, je bilo odločeno, da se B.B. ni štela za državljanko takratne SR Slovenije in SFRJ. Postopek za ugotovitev državljanstva za prvotožnico pa je bil dne 20. 8. 2008 pravnomočno končan z odločbo organa za notranje zadeve z dne 27. 12. 2007, s katero je bilo odločeno, da prvotožnica ni državljanka SR Slovenije oziroma da se po predpisih o državljanstvu, ki so na območju RS veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu RS, od 28. 8. 1945 dalje ni štela za jugoslovansko državljanko. Ker ne B.B. ne prvotožnica ne izpolnjujeta pogojev glede državljanstva po 1. odstavku 9. člena ZDen, ju ni mogoče šteti za upravičenki do denacionalizacije. Prav tako ni mogoče šteti za upravičenca na podlagi 12. člen ZDen D.D. (drugotožnika), zakonca prvotožnice. ZDen v 12. členu določa, da če fizična oseba iz 9. člena tega zakona ni upravičenec po tem zakonu, je upravičenec njegov zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz 1. odstavka 9. člena tega zakona. Po določbi 12. člena v povezavi z 9. členom ZDen se šteje kot upravičenec zakonec A.A., to je B.B., ki pa ne izpolnjuje pogojev državljanstva.

Ministrstvo za okolje in prostor RS (drugostopni organ) pa je z odločbo z dne 23. 3. 2009 zavrnilo pritožbo tožnikov zoper izpodbijano prvostopno odločbo. V obrazložitvi drugostopni organ pritrjuje odločitvi prvostopnega organa kot pravilni ter navaja, da se 12. člen ZDen sklicuje le na osebe iz 2. odstavka 9. člena ZDen in ne tudi na osebe iz 11. člena ZDen, zato se na podlagi 12. člena ZDen D.D. ne more šteti kot upravičenec po A.A. Zavrne pa tudi pritožbeni ugovor tožnikov, da je prvostopni organ odločil preuranjeno, ker je prvotožnica na Vrhovno sodišče RS vložila revizijo v zvezi z zavrnilno odločbo o državljanstvu.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Drugotožnik meni, da je glede na določbe 12. člena ZDen upravičenec do denacionalizacije namesto prvotožnice - svoje žene, saj je državljan Republike Slovenije. Glede na določbo 11. člena ZDen bi bili upravičeni do denacionalizacije premoženja, zaplenjenega A.A., njegova pokojna žena B.B. in prvotožnica, če bi izpolnjevali pogoj jugoslovanskega državljanstva. Določbo 12. člena ZDen pa je treba interpretirati s stališča prvotožnice in ne s stališča njenega očeta A.A., in sicer tako, da je upravičenec do denacionalizacije njen zakonec, to je drugotožnik, ki izpolnjuje ostale pogoje za priznanje upravičenosti do denacionalizacije, saj je slovenski državljan. Tožeča stranka meni, da je bil v postopku ZDen nepravilno uporabljen, s čemer se posega drugotožniku v ustavni pravici do enakosti pred zakonom in do zasebne lastnine. Poleg tega tožeča stranka vztraja, da je bila izpdbijana odločba izdana preuranjeno; Vrhovno sodišče RS je o vloženi reviziji zoper sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. U 1014/2008-5 z dne 20. 8. 2008 s sklepom z dne 5. 11. 2008 že odločilo, in sicer jo je zavrglo, vendar pa je prvotožnica na Ustavno sodišče RS vložila ustavno pritožbo, ki jo je le-to sprejelo v obravnavo in se vodi pod opr. št. Up-100/2009 ter bo obravnavana kot prednostna zadeva. Prvotožnica meni, da je z odločitvijo o upravičenosti do denacionalizacije treba počakati do rešitve predhodnega vprašanja državljanstva z odločitvijo o ustavni pritožbi. Tožeča stranka sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo prvostopnega organa odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih, ki iz nje izhajajo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da iz spisne dokumentacije upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je bila zahteva za denacionalizacijo, o kateri je bilo z izpodbijano odločbo odločeno, vložena za premoženje, katerega prejšnji lastnik je bil dne 3. 8. 1945 umrli A.A., in ki je bilo podržavljeno na podlagi Odloka o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Uradni list DFJ, št. 2/45, v nadaljevanju: Odlok AVNOJ), kar je razvidno iz odločbe Mestne zaplembene komisije v Ljubljani št. ... z dne 11. 9. 1945. Teh dejstev tožeča stranka ne v pritožbi ne v tožbi ne prereka. Ker je po izrecni taki določbi 1. člena Odloka AVNOJ premoženje prešlo v državno lastnino z dnevom uveljavitve odloka, odlok pa je stopil v veljavo z dnem objave (12. člen), objavljen pa je bil v Uradnem listu DFJ, št. 2/45 z dne 6. 2. 1945, je v obravnavanem primeru treba šteti, da je bilo premoženje podržavljeno z dne 6. 2. 1945. Ker ni sporno, da je prejšnji lastnik A.A., na katerega se tudi glasi zaplembena odločba z dne 11. 9. 1945, umrl dne 3. 8. 1945, to pomeni, da mu je bilo premoženje podržavljeno v času, ko je bil še živ. Ob takem dejanskem stanju pa podlage za odločanje o predmetni zahtevi za denacionalizacijo 11. člen ZDen ne bi mogel predstavljati (tako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 233/2007 z dne 23. 10. 2008). Po 11. členu ZDen se namreč šteje le v primeru, če je oseba umrla pred dnem 28. 8. 1945 oziroma dnem 15. 9. 1947, in je bilo njeno premoženje podržavljeno po njeni smrti, da je bilo podržavljeno njenim pravnim naslednikom, ne glede na koga se je glasil akt o podržavljenju, če je bilo tem pravnim naslednikom po dnevu 9. 5. 1945 priznano jugoslovansko državljanstvo z zakonom ali mednarodno pogodbo. V obravnavani zadevi pa je bilo premoženje podržavljeno v času, ko je bil prejšnji lastnik še živ; zgolj okoliščina, da je prejšnji lastnik umrl pred dnevom 28. 8. 1945, tako za uporabo 11. člena ZDen ni zadostna. Glede na tako (in nesporno) dejansko stanje bi prvostopni organ zadevo moral obravnavati po 1. odstavku 9. člena ZDen; po 1. odstavku 9. člena ZDen pa so fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena tega zakona upravičenci, če so bile v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9. 5. 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Jugoslovansko državljanstvo v smislu 1. odstavka 9. člen ZDen pa prejšnjemu lastniku A.A. ne more biti priznano, saj je umrl 3. 8. 1945 (kar dokazuje tudi potrdilo o smrti v spisni dokumentaciji upravnih spisov) ter tako ni doživel dneva uveljavitve Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45) 28. 8. 1945 (enako sodba VS RS opr. št. I Up 420/2001 z dne 22. 1. 2003), zato ne more biti upravičenec do denacionalizacije. Ob takem dejanskem stanju bi na podlagi 12. člena ZDen bil upravičenec njegov zakonec ali dedič prvega dednega reda, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz 1. odstavka 9. člena ZDen. Ker ni sporno (take so navedbe v zahtevi za denacionalizacijo in tožbi), da sta edini dedinji po umrlem A.A. njegova žena B.B. in hčerka C.C. (prvotožnica), za kateri je bilo (po neprerekanih ugotovitvah prvostopnega organa, ki so izkazane tudi v dokumentaciji upravnih spisov) že pravnomočno odločeno, da po Zakonu o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45, Uradni list SFLRJ, št. 54/46, 105/48) nista šteli za jugoslovanski državljanki (odločba za B.B. z dne 12. 11. 2001 je postala pravnomočna dne 13. 7. 2006 na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 1429/2003, odločba za prvotožnico z dne 27. 12. 2007 pa dne 20. 8. 2008 na podlagi sodbe tega sodišča opr. št. U 1014/2008), je prvostopni organ zahtevo za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega A.A., utemeljeno zavrnil, čeprav je sicer za odločitev navedel nepravilne razloge. Upravičenec pa po določbah ZDen tudi ne more biti drugotožnik, ne glede na to, da je slovenski državljan, saj glede na podatke, ki jih v tožbi sam navaja ter izhajajo tudi iz spisne dokumentacije, ni oseba iz 12. člena ZDen, ki bi bila do denacionalizacije upravičena namesto prejšnjega lastnika A.A. (je zakonec prvotožnice); zato brez podlage v tožbi zatrjuje, da mu je z zavrnitvijo denacionalizacije poseženo v ustavni pravici do enakosti pred zakonom in do zasebne lastnine.

Kolikor pa tožeča stranka še navaja, da je bilo o zahtevi za denacionalizacijo odločeno preuranjeno, ker Ustavno sodišče RS še ni odločilo o ustavni pritožbi, s katero prvotožnica izpodbija pravnomočno odločbo, s katero je bilo odločeno, da ni štela za jugoslovansko državljanko, so te navedbe neutemeljene. Vprašanje jugoslovanskega državljanstva iz 1. odstavka 9. člena ZDen je v postopku denacionalizacije predhodno vprašanje (3. odstavek 63. člena ZDen). Po 148. členu ZUP/86 se postopek, ki je bil prekinjen zato, da bi se rešilo predhodno vprašanje pri pristojnem organu, nadaljuje, ko postane odločba o tem vprašanju dokončna. Ne glede na navedeno upravnosodna praksa enotno stoji na stališču, da je v denacionalizacijskih postopkih treba pravni učinek priznavati pravnomočnim ugotovitvenim odločbam iz 3. odstavka 63. člena ZDen. Na pravnomočni ugotovitveni odločbi glede jugoslovanskega državljanstva za prvotožnico pa odločitev organa prve stopnje tudi temelji.

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba po zakonu utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot so v njej navedeni, pravilne razloge za odločitev pa je navedlo sodišče v tej sodbi, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 3. alinee 2. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US, ZUS-1).