Jedro

Če je pomembno pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revident, v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenta zelo hudih posledic nista izkazala z navedbo, da sta zaradi izpodbijane odločitve prikrajšana za vrnitev zaplenjenega premoženja.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sta revidenta po odvetniku vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicujeta na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. Navajata, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer, po katerem aktu je bilo podržavljeno premoženje A.A. Navajata tudi, da ima izpodbijana odločitev zanju zelo hude posledice.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenta izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njuno tožbo zoper delno odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 24. 10. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 23. 3. 2009, s katero je ta zavrnila pritožbo revidentov zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil zahtevo revidentov za denacionalizacijo tam navedenih nepremičnin, ker je štel, da je prejšnji lastnik tega premoženja, ki je umrl 3. 8. 1945, umrl pred njegovim podržavljenjem, njegovi dediči, ki bi prišli v poštev kot nadomestni upravičenci po določbi 11. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen, pa ne izpolnjujejo pogoja o državljanstvu iz 9. člena ZDen. Ker se določba 12. člena ZDen nanaša le na osebe iz 9. člena, ne pa tudi na osebe iz 11. člena ZDen, drugi tožnik kot zakonec prve tožnice (nadomestne upravičenke iz 11. člena ZDen) nima položaja nadomestnega upravičenca po 12. členu ZDen. Sodišče prve stopnje je tožbo zoper navedeno odločbo zavrnilo iz drugih razlogov. Upoštevalo je, da je bilo premoženje podržavljeno na podlagi Odloka o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Uradni list DFJ, št. 2/45 z dne 6. 2. 1945, v nadaljevanju Odlok AVNOJ) in da zato prejšnji lastnik ni umrl pred podržavljenjem, zaradi česar v tej zadevi ne pride v poštev določba 11. člena ZDen, drugo tožnik pa v razmerju do prejšnjega lastnika nima položaja nadomestnega upravičenca iz 12. člena ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Revidenta kot pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve izpostavljata vprašanje časovne opredelitve podržavljenja glede na to, da je bila v obravnavanem primeru na podlagi Odloka AVNOJ-a izdana odločba Mestne zaplembene komisije z dne 11. 9. 1945, od trenutka podržavljenja pa je odvisna nadaljnja presoja izpolnjevanja pogojev za denacionalizacijo. Revidenta menita, da je treba kot trenutek podržavljenja šteti čas izdaje odločbe zaplembene komisije, saj Odlok AVNOJ-a le na splošno govori o osebah nemške narodnosti in določa izjeme, zaradi česar ne more neposredno veljati za posamezno osebo.

7. Navedeno pravno vprašanje, ki ga glede dovoljenosti revizije izpostavljata revidenta, je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno. Po ustaljeni sodni praski Vrhovnega sodišča (npr. II Ips 328/2003 z dne 19. 2. 2004, I Up 379/2004 z dne 29. 6. 2005, II Ips 712/2005 z dne 24. 11. 2005, II Ips 85/2004 z dne 19. 1. 2006, II Ips 647/2004 z dne 26. 10. 2006, II Ips 177/2009 z dne 16. 4. 2009 in II Ips 280/2009 z dne 10. 9. 2009) je namreč v primeru podržavljenja premoženja na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a, ki se nanašata na imetje nemškega rajha in njegovih državljanov oziroma na imetje oseb nemške narodnosti, do prehoda premoženja v državno last prišlo že po samem Odloku AVNOJ-a (ex lege), ki je bil v Uradnem listu DFJ objavljen 6. 2. 1945. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, ki temelji na presoji, da je v obravnavanem primeru do podržavljenja prišlo že neposredno po samem Odloku AVNOJ-a, ne odstopa od navedene ustaljene sodne praske Vrhovnega sodišča, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz navedene določbe ZUS-1. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča pa v tem primeru ni izpolnjen niti pogoj iz določbe 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenta zelo hudih posledic nista izkazala z navedbo, da sta zaradi izpodbijane odločitve prikrajšana za vrnitev zaplenjenega premoženja.

9. Ker revidenta nista izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.