Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali predstavlja spremenjeno okoliščino po določbi 132. člena ZZZDR dejstvo, da se starša ne moreta sporazumeti o tem, kaj predstavlja večji izdatek, h kateremu se je s sodno poravnavo poleg zneska preživnine zavezal tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali predstavlja spremenjeno okoliščino po določbi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dejstvo, da se starša ne moreta sporazumeti o tem, kaj predstavlja večji izdatek, h kateremu se je s sodno poravnavo poleg zneska preživnine zavezal tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi.

Obrazložitev

1. Mladoletna tožnika sta bila ob razvezi zakonske zveze svojih staršev dodeljena v varstvo in vzgojo materi, očetu pa je bilo naloženo zanju plačevati preživnino. Višina preživnine je bila med razvezno pravdo določena s sodno poravnavo, sklenjeno 26. 3. 2015, in sicer delno v fiksnem mesečnem znesku po 80,00 EUR mesečno za vsakega otroka, delno pa kot polovični prispevek očeta za vse večje izdatke za otroka. Večji izdatki so bili pri tem določeni opisno oziroma primeroma (šola v naravi, nakup športne opreme, instrumentov ...).

2. Tožnika sta nato že v letu po razvezi zakonske zveze svojih staršev vložila tožbo za zvišanje preživnine. Zahtevala sta vsak 170,00 EUR mesečno. Trdila sta, da bi morala starša t. i. večje izdatke zanju plačevati po enakih deležih po predhodno usklajenem dogovoru o nakupu in po predloženem računu, vendar pa se glede potrebnosti, ustreznosti in plačila večjih izdatkov ne uspeta dogovarjati, zato naj se določi preživnina po 170,00 EUR mesečno za vsakega, pri čemer bi bile s tem zneskom zajete vse potrebe otrok.

3. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zaključilo je, da se razmere niso spremenile, saj oče redno poravnava tako fiksno določeno preživnino kot ostale izredne stroške za otroka ter je zgolj v dveh primerih ravnal drugače. Sicer pa se potrebe otrok in zmožnosti staršev od sklenitve poravnave niso spremenile.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Zavrnilo je pritožbeni očitek, da je bila sodna poravnava sklenjena v nasprotju z določbo 131.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ker preživninska obveznost glede večjih izdatkov ni določena. Sodna poravnava je bila glede t. i. večjih izdatkov, ki so sedaj problematizirani, očitno sklenjena v pričakovanju, da se bosta starša o njih zmogla dogovoriti, kar je v korist obeh otrok (pri tem se sklicuje na odločbo II Ips 860/2008). Poleg tega je predpostavka za zvišanje preživnine ugotovitev, da so se razmere spremenile, take ugotovitve pa v konkretnem primeru ni.

5. Tožnika sta zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije glede pravnega vprašanja, ali predstavlja spremenjeno okoliščino po 132. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dejstvo, da se roditelja ne moreta sporazumeti o tem, kaj predstavlja večji izdatek, h kateremu se je s sodno poravnavo poleg denarnega zneska preživnine zavezal tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi. Povzema jedro sodbe II Ips 860/2008, da mora biti preživnina določena v denarju, razen, če se stranki sporazumeta drugače. Ponavlja, da sta se starša mladoletnih tožnikov s poravnavo sporazumela tako, da sta določila preživnino v denarju, poleg tega pa je toženec prevzel obveznost plačila polovice večjih izdatkov. V tej pravdi se je pokazalo, da je med staršema sporno, ali izdatki za nakup šolskih potrebščin spadajo med večje stroške, ki jih mora do polovice pokriti oče; v tem delu je moralo prvostopenjsko sodišče poravnavo razlagati, kar potrjuje spornost vprašanja. In čeprav je zaključilo, da tovrstni izdatki predstavljajo t. i. večje izdatke, je drugostopenjsko sodišče tako presojo prvostopenjskega sodišča zanemarilo in povzelo v svoje razloge le ugotovitve o ravnanju strank pred sklenitvijo poravnave, ne pa po njej. Očitno je, da starša sporazuma ne moreta več doseči, kar pomeni, da s sodno poravnavo niso več varovane največje otrokove koristi, to pa pomeni, da so okoliščine glede na čas sklepanja sodne poravnave, ko se je pričakovalo, da se bosta roditelja o večjih izdatkih lahko dogovorila, spremenjene.

6. Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so podane. Vrhovno sodišče je zato predlogu tožeče stranke ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa.