Jedro

Niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodna poravnava nasprotuje določilu 131a. člena ZZZDR, ker da preživninska obveznost glede večjih izdatkov ni določena. Predmetna sodna poravnava predvideva dogovor roditeljev le glede dela preživninske obveznosti, in sicer le glede poravnavanja večjih izdatkov mld. tožnikov, saj je bila poleg tega določena tudi v znesku 80,00 EUR za vsakega mld. tožnika. Ker sta se starša s predmetno sodno poravnavo dogovorila, da bosta vse večje izdatke plačevala vsak do ene polovice višine stroška po predhodnem dogovoru glede nakupa in da bo toženec na podlagi predloženega računa poravnal polovico stroškov nakupa, je torej takšen sporazum, ki je očitno temeljil na pričakovanju, da se bosta starša zmogla dogovoriti o večjih izdatkih mld. tožnikov, poleg fiksno določenega zneska preživnine 80,00 EUR za vsakega otroka, v skladu s 131a. členom ZZZDR in v skladu s 408. členom ZPP tudi v korist obeh mld. tožnikov. Ko se v takem primeru naknadno ugotovi, da sporazuma starša ne moreta več doseči, s sodno poravnavo niso več varovane največje otrokove koristi, ki so v postopku odločanja o preživnini mld. otrok sodišču glavno vodilo (prim. 408. člen ZPP) in je treba šteti, da je podana spremenjena okoliščina glede na čas sklepanja sodne poravnave, ko se je utemeljeno pričakovalo, da se bosta roditelja o večjih izdatkih lahko dogovorila. Vendar pa v tem primeru v sodbi ugotovljena dejstva, ne dajejo podlage za zaključek o obstoju spremenjenih okoliščin, ker gre le za posamezna (povezana) dogodka, ko toženec polovice večjih stroškov ni poravnal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča in tožena stranka sami krijeta vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedeno sodbo v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženi J. T. dolžan od 1. 9. 2015 dalje svojima otrokoma mld. M. J. T. in mld. E. T. plačevati namesto preživnine, dogovorjene s sodno poravnavo, sklenjeno dne 26. 3. 2015 pred Okrožnim sodiščem v Celju pod IV P 920/2014, v znesku 80,00 EUR za vsakega in namesto polovice višine stroška predhodno dogovorjenega večjega izdatka, na 170,00 EUR za vsakega mld. otroka določeno preživnino, in sicer od pravnomočnosti te sodbe v plačilo zapadle obroke v 15 dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude s plačilom preživninskih obrokov pa je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti. S sodbo določeno preživnino je dolžan plačevati toženec vse do prve uskladitve preživnine z rastjo plač in življenjskih stroškov na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije o uskladitvi preživnin, odtlej pa v zneskih, določenih z vsakokratnimi obvestili pristojnega CSD. V II. točki izreka je odločilo, da sta mld. tožnika dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 971,21 EUR v 15 dneh po pravnomočnosti te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo sta se pravočasno pritožili tožeči stranki in uvodoma uveljavljali kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in napačne uporabe materialnega prava. Navajali sta, da sta vložili tožbo zaradi zvišanja preživnine zato, ker se zakonita zastopnica in toženec nista uspela dogovoriti glede potrebnosti, ustreznosti in plačila večjih izdatkov za mladoletna tožnika, kot to izhaja iz tožbenih navedb in kot je dejansko to potrdil tudi dokazni postopek. Tako stanje, ki se je spremenilo od sklenitve sodne poravnave 26. 3. 2015, ko sta starša pričakovala, da se bosta glede kritja stroškov večjega nakupa lahko sporazumevala, pa pomeni spremenjene okoliščine, zaradi katerih bi moralo sodišče o višini preživnine ponovno odločiti, čeprav se potrebe tožnikov oziroma zmožnosti zavezanca od sklenitve sodne poravnave do obravnavanja predmetne zadeve v klasičnem smislu (spremenjene razmere glede dohodkov staršev ali povečani izdatki otrok) niso spremenile. Tako stranki kot tudi sodišče so kot nesporno ugotovili, da se spor nanaša na tisti del stroškov preživljanja otrok, ki spada v preživninsko obveznost staršev (drugi odstavek 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR) in ne na neke ekskluzivne izdatke. S tem, ko je sodišče zavrnilo zahtevek mladoletnih tožnikov, je kršilo 132. člen ZZZDR, zaradi česar je izdalo nezakonito odločbo, ki jo je potrebno v celoti razveljaviti. S sodno poravnavo z dne 26. 3. 2015, ki je bila sklenjena pred naslovnim sodiščem v zadevi IV P 920/2014, je bila preživnina določena delno kot fiksni mesečni prispevek toženca (80,00 EUR mesečno za vsakega mld. tožnika) in delno kot polovični prispevek toženca za vse večje izdatke mld. tožnikov (npr. šola v naravi, plačilo športne opreme, instrumentov …). Večji izdatki niso bili določeni eksplicitno, zgolj primeroma. Tako določena preživnina že v osnovi nasprotuje določilu 131.a člena ZZZDR, ki določa, da mora biti celotna preživnina določena v denarju, se pravi, da je določena in s tem tudi izvršljiva zgolj na podlagi izvršilnega naslova, kar je tudi glavni namen določitve preživnine, tako zaradi varovanja pravnega položaja preživninskih udeležencev kot tudi koristi preživninskih upravičencev. Preživninska obveza pa je bila s sodno poravnavo v konkretnem primeru dogovorjena nedoločljivo oziroma v tem fleksibilnem delu sploh ni bila določena. Sodišče je potrdilo, da preživninska obveznost s poravnavo ni bila popolno določena, saj soglaša s tem, da spadajo stroški nakupa šolskih potrebščin ob začetku šolskega leta med večje izdatke, pri katerih udeležba očeta v poravnavi ni bila izrecno zapisana, spada pa med ostale potrebe otrok, ki niso bile navedene oziroma so bile mišljene v treh pikicah 3. točke sodne poravnave. Sodišče pritrjuje tožnici, da se stranki o delitvi in plačilu stroškov nakupa šolskih potrebščin ob začetku šolskega leta ne moreta dogovoriti. O tem, da bi se ti stroški naj poravnavali v sklopu določene preživnine, je ugotovitev protispisna, saj sodišče samo hkrati navaja, da je zakonita zastopnica zadržala vrnjeno dohodnino tudi za poračune ½ stroškov za nakup šolskih potrebščin in da toženec ni plačal preživnine toliko časa, dokler ni dobil teh zneskov vrnjenih. Sodišče ugotavlja, da toženec še ni plačal zakoniti zastopnici polovice nespornega dela stroška za nakup rabljene harmonike, za kar glede na to, da gre v tem delu za nesporen nakup za potrebe izobraževanja, ni nobenega razloga. Glede na vsebino poravnave je očitno, da sta stranki ob njenem sklepanju pričakovali, da se bosta o tem, kateri so večji izdatki za otroka, lahko sporazumevali in da njihov strošek do ½ toženec tudi plača. Kot izhaja iz obrazložitve sodišča pa temu ni tako in dejstvo, da se stranki ne moreta sporazumeti, sposobnost dogovora pa je vsebina poravnave, zagotovo predstavlja tako spremenjeno okoliščino, da je treba prilagoditi višino preživnine na ta način, da bo ta v celoti določena v denarnem znesku. Stališče sodišča, da bi neplačila stroškov morebiti lahko spadala v izvršbo, ni pravilno, saj preživnina v poravnavi ni natančno določena. Kot je razvidno iz obrazložitve, stroški nakupa šolskih potrebščin niso izrecno zapisani, spadajo pa v tisti del, ki v poravnavi ni določen (tri pikice). V tem delu zakonita zastopnica z izvršbo ne bi mogla biti uspešna. S tem, ko je sodišče zavrnilo zahtevek mld. tožnikov, da bi se preživnina določila v denarju, je posledično kršilo določbo 408. člena ZPP, saj je z zavrnitvijo zahtevka mld. tožnikoma odreklo zavarovanje njunih pravic in interesov. Tako je potrebno preživnino ponovno določiti zaradi dejstva, ker ta ni bila določena skladno z drugim odstavkom 131. člena ZZZDR, kar je v posledici spremenjenih okoliščin privedlo do tega, da dogovora, kot je bil sklenjen, ni mogoče izvrševati. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču v novo obravnavanje, tožencu pa naloži vse stroške postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in se zavzemala za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sprva je pojasniti, da ni podana pritožbeno uveljavljana bistvena kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba te postopkovne kršitve sicer ne obrazloži, saj ne pojasni, v čem naj bi bila podana, pritožbeno sodišče pa je v okviru uradnega preizkusa ugotovilo, da uveljavljana kršitev ni podana, ker je sodba sodišča prve stopnje jasno obrazložena, navedeni razlogi so razumljivi, med njimi tudi ni nasprotij, prav tako pa ni nasprotij med izrekom in obrazložitvijo, zato je sodbo sodišča prve stopnje mogoče preizkusiti. Tudi nadaljnja pritožbeno očitana kršitev ni podana. Bistvena kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma t.i. protispisnost je podana takrat, kadar gre za nepravilen prenos določenih podatkov iz listinskega dokaznega gradiva v sodbo, kar pa je treba ločiti od dokazne ocene in dokaznih zaključkov, ki predstavljajo dejanske ugotovitve. Zato pritožbena navedba, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi se naj stroški nakupa šolskih potrebščin pred začetkom šolskega leta poravnavali v sklopu denarno določene preživnine, protispisna, ker sodišče samo hkrati navaja, da je zakonita zastopnica zadržala dohodnino tudi za poračun 1/2 stroškov nakupa šolskih potrebščin in da toženec ni plačal preživnine toliko časa, dokler ni dobil teh zneskov vrnjenih, tako ne predstavlja postopkovne kršitve temveč gre za dokazni zaključek sodišča prve stopnje, katerega pa pritožba konkretizirano ne izpodbija.

6. Tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodna poravnava, sklenjena v postopku IV P 920/2014 dne 26. 3. 2015, nasprotuje določilu 131a. člena ZZZDR, ker da preživninska obveznost glede večjih izdatkov ni določena. Najprej je poudariti, da predmetna sodna poravnava predvideva dogovor roditeljev le glede dela preživninske obveznosti, in sicer le glede poravnavanja večjih izdatkov mld. tožnikov, saj je bila poleg tega določena tudi v znesku 80,00 EUR za vsakega mld. tožnika. Ker sta se starša s predmetno sodno poravnavo dogovorila, da bosta vse večje izdatke (npr. plačilo šole v naravi, plačilo športne opreme, inštrumentov,...) plačevala vsak do ene polovice višine stroška po predhodnem dogovoru glede nakupa in da bo toženec na podlagi predloženega računa poravnal polovico stroškov nakupa, je torej takšen sporazum, ki je očitno temeljil na pričakovanju, da se bosta starša zmogla dogovoriti o večjih izdatkih mld. tožnikov, poleg fiksno določenega zneska preživnine 80,00 EUR za vsakega otroka, v skladu s 131a. členom ZZZDR in v skladu s 408. členom ZPP tudi v korist obeh mld. tožnikov.1

7. Sodišče prve stopnje je pravilno v 13. točki obrazložitve poudarilo, da mora sodišče pri tožbah na zvišanje preživnine najprej ugotoviti obstoj spremenjenih razmer oz. v čem so se spremenila pravno relevantna dejstva glede na prvotno določeno preživnino, saj bi v primeru obstoja istih dejstev ponovno sodilo o isti stvari, kar pa ni dopustno. V konkretnem primeru je sodna poravnava IV P 920/2014 z dne 26. 3. 2015 temeljila na pričakovanju, da se bosta starša mld. tožnikov lahko sporazumela o večjih izdatkih za mld. otroka in da bo toženec kot preživninski zavezanec po predložitvi računa zakoniti zastopnici mld. tožnikov tudi povrnil polovico stroškov večjega izdatka. Ko se v takem primeru naknadno ugotovi, da sporazuma starša ne moreta več doseči, s sodno poravnavo niso več varovane največje otrokove koristi, ki so v postopku odločanja o preživnini mld. otrok sodišču glavno vodilo (prim. 408. člen ZPP) in je treba šteti, da je podana spremenjena okoliščina glede na čas sklepanja sodne poravnave, ko se je utemeljeno pričakovalo, da se bosta roditelja o večjih izdatkih lahko dogovorila.

8. Vendar pa v tem primeru v sodbi ugotovljena dejstva, ki pritožbeno niso izpodbijana, ne dajejo podlage za zaključek o obstoju spremenjenih okoliščin. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da toženec redno poravnava preživnino kot tudi ostale izredne stroške za mld. otroka (v kolikor so predstavljeni in v okviru njegovega deleža) in ob tem zaključilo, da ni razlogov in okoliščin, ki bi utemeljevale spremembo razmer, ker da gre le za posamezna (povezana) dogodka, ko toženec polovice večjih stroškov ni poravnal. Gre za stroške nakupa harmonike in šolskih potrebščin za mladoletnega tožnika ob začetku novega šolskega leta, pri slednjem strošku pa je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da so se ti stroški v času pred sklenitvijo sodne poravnave šteli med redne stroške in se niso poravnavali posebej. Iz slednjega je torej zaključiti, da se roditelja nista zmogla sporazumeti zgolj glede kritja stroškov enega večjega nakupa (stroškov nakupa harmonike), zaradi česar niso utemeljene pritožbene navedbe, da se glede večjih izdatkov sploh ne zmoreta več dogovoriti. Ker tako uveljavljane spremenjene okoliščine niso podane, saj se roditelja očitno še vedno dogovorita o večini večjih izdatkov, nesporno med pravdnima strankama tekom postopka pa je tudi bilo, da ni spremenjenih razmer na strani dohodkov staršev niti na strani potreb otrok v smislu 132. člena ZZZDR, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da niso podane (bistveno) spremenjene okoliščine, ki so predpostavke za odločanje o tožbi na zvišanje preživnine.

9. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 406. člena ZPP, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s tretjim odstavkom 406. člena ZPP).

10. Ker je tožeča stranka s pritožbo propadla, je dolžna sama kriti svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP). Ker tožena stranka v pritožbi ni navedla ničesar, kar bi pripomoglo k vsebinski odločitvi pritožbenega sodišča, tudi sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (155. člen ZPP).

1 Prim. tudi sodbo VS RS II Ips 860/2008 z dne 25. 9. 2008.