Jedro

Ker so zakonski pogoji izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali in če da, kako dejstvo, da sta tožnica in izvršilni dolžnik po zaznambi sklepa o izvršbi sklenila sporazum o razdelitvi skupnega premoženja, vpliva na odločitev o utemeljenosti zahtevka za nedopustnost izvršbe glede nepremičnin, ki so ob zaznambi sodile v njuno skupno premoženje.

Obrazložitev

1. V prvem sojenju je bilo pravnomočno odločeno, da je izvršba na polovico nepremičnin parc. št. 343/6 in 343/8, obe k.o. ... in na polovico nepremičnin parc. št. 1334 in 1333, k.o. ... nedopustna. Predmet izpodbijane sodbe je odločitev o nedopustnosti izvršbe na drugo polovico. Sodišče prve stopnje je zahtevku tudi v tem delu ugodilo. Zavzelo je stališče, da je tožnica na podlagi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na spornih nepremičninah že v letu 2001 pridobila lastninsko pravico ne le na deležu, ki ji pripada na podlagi zakonske domneve iz prvega odstavka 59. člena navedenega zakona, ampak tudi na drugem nepremičnem premoženju in premičninah, ki so bile pridobljene v času trajanja zunajzakonske skupnosti in ki jih v času sklenitve notarskega zapisa ni bilo več mogoče deliti, ker so bile prodane. Ker je izkupiček od prodaje vsaj v pretežni meri porabil izvršilni dolžnik, tožnici na spornih nepremičninah pripada večji delež oziroma izključna lastnina. Ker toženka ni dokazala, da sporne nepremičnine in ostalo premoženje, navedeno v notarskem zapisu, niso bili pridobljeni v času trajanja zunajzakonske skupnosti, in ker ni dokazala, da sporne nepremičnine vrednostno ne ustrezajo tožničinemu deležu na skupnem premoženju, je zahtevek utemeljen.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo. Zavzelo je stališče, da je tožnica na polovici nepremičnin originarno pridobila lastninsko pravico že leta 2001 (kar je bil razlog za ugoditev delu zahtevka v prvem sojenju), "na drugi polovici pa je lastninsko pravico pridobila šele leta 2006, ko je bil sklenjen sporazum o razdelitvi skupnega premoženja, ki predstavlja pogodbeno in ne originarno pridobitev lastninske pravice."

3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije kot sporno navaja vprašanje, ali sporazum o razdelitvi skupnega premoženja predstavlja pogodbeno ali originarno pridobitev lastninske pravice. Trdi, da je sporno stališče pritožbenega stališča neobrazloženo in napačno. Delitev skupnega premoženja še ne pomeni, da je tožnica pridobila lastninsko pravico na podlagi pogodbe. Tudi po davčnih predpisih ne gre za pridobitev premoženja. Sklicuje se na stališča sodne prakse, po katerih sta nosilca pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv, ne pa, da vsakemu pripada solastninski delež na nepremičnini, in po katerih se pri delitvi upošteva premoženje kot celota in ne njegovi posamezni sestavni deli.

4. Glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku). Vprašanje je oblikovano na podlagi vprašanja, ki ga je postavila predlagateljica, in ob upoštevanju stališča, ki je bilo podlaga za sporno odločitev.