Jedro

Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz, lahko pa da izvedenec izvid in mnenje tudi pisno pred obravnavo (prvi odastavek 253. člena ZPP). Če je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj v nasprotju, se pomanjkljivosti odpravijo z zaslišanjem izvedenca, če pomanjkljivosti tako ni mogoče odpraviti, se zahteva mnenje drugih izvedencev (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da je treba pisno izdelano mnenje in njegovo ustno obrazložitev ter morebitno dopolnitev obravnavati kot celoto - enoten dokaz. Znesek, ki bo potreben za izvedbo dokaza z izvedencem zato po oceni pritožbenega sodišča zajema tako predvidene stroške izdelave pisnega mnenja kot tudi stroške njegove ustne obrazložitve in morebitne dopolnitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu I. K., Kostanjeviška 45, Nova Gorica, priznalo nagrado v brutto znesku 46.239,00 SIT in toženki naložilo plačilo manjkajočega predujma v znesku 22.950,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu se pravočasno pritožuje toženka.

Predlaga takšno spremembo sklepa, da se stroški izvedenca naložijo v plačilo tožnici, toženki pa se vrne znesek

22.950,00 SIT, ki predstavlja razliko med založenim predujmom v višini 150.000,00 SIT in odmerjenimi stroški po sklepu z dne 4.2.2003 v višini 127.050,00 SIT. Sodni izvednec ni bil postavljen s sklepom z dne 3.3.2004, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu, ampak s sklepom z dne

20.10.2003. Po navedenem sklepu je izdelal pisno izvedeniško mnenje 20.11.2003, ki ga je toženka v celoti sprejela in ni predlagala niti njegovega dodatnega zaslišanja niti ni zahtevala dopolnitve pisnega mnenja. Na naroku dne 11.2.2004 je sodišče tožnici poleg separatnih stroškov naložilo tudi plačilo predujma za izvedbo dokaza z zaslišanjem izvedenca v višini 25.000,00 SIT. Sedaj pa stroške za izvedbo tega dokaza, ki ga je zahtevala tožnica, nalaga v plačilo toženki. Izpodbijani sklep je protispisen, v delu, kjer se navaja, da je izvedbo tega dokaza predlagala toženka na glavni obravnavi in v nasprotju s sklepom z dne 11.2.2004, po katerem je morala predujem založiti tožnica. Poleg tega je bilo razsojeno dne 31.3.2004, kar pomeni, da tožnica stroškov izpobijanega sklepa ne more več uveljavljati, čeprav je v pravdi zmagala in bi ji morala tožnica, ki je propadla, povrniti vse stroške.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo prvega odstavka 153. člena ZPP mora znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza, založiti tista stranka, ki je izvedbo dokaza predlagala. V obravnavani zadevi je dokaz z izvedencem psihološke stroke predlagala toženka v odgovoru na tožbo (list. št. 16 spisa), nato pa pri izvedbi predlaganega dokaza vztrajala na naroku dne 12.2.2003 (list. št. 84-86 spisa). Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz, lahko pa da izvedenec izvid in mnenje tudi pisno pred obravnavo (prvi odastavek 253. člena ZPP). Če je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj v nasprotju, se pomanjkljivosti odpravijo z zaslišanjem izvedenca, če pomanjkljivosti tako ni mogoče odpraviti, se zahteva mnenje drugih izvedencev (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da je treba pisno izdelano mnenje in njegovo ustno obrazložitev ter morebitno dopolnitev obravnavati kot celoto - enoten dokaz. Znesek, ki bo potreben za izvedbo dokaza z izvedencem, zato po oceni pritožbenega sodišča zajema tako predvidene stroške izdelave pisnega mnenja kot tudi stroške njegove ustne obrazložitve in morebitne dopolnitve, zlasti če je (ali se zdi) pisno izdelano mnenje (katerikoli stranki ali sodišču) nejasno.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbo prvega odstavka 153. člena ZPP predujem za stroške, ki bodo nastali z ustnim zaslišanjem izvedenca glede zatrjevanih nejasnosti, naložilo tožnici, čeprav ni šlo za nov oziroma drug dokaz, pač pa za nadaljnjo fazo v okviru procesa izvedbe istega dokaza, ki sledi pisnemu ali ustnemu izvedenskemu mnenju, če katerakoli stranka z njim ne soglaša. Če se po izvedbi dokaza izkaže, da založeni predujem ne zadošča za pokritje nastalih stroškov, mora manjkajoči predujem založiti tista stranka, ki je izvedbo dokaza predlagala (drugi odstavek 249. v zvezi s tretjim odstavkom 242. in prvim odstavkom 153. člena ZPP). Odločitev sodišča prve stopnje, po kateri mora manjkajoči predujem plačati toženka, je torej pravilna iz razloga, ker je dokaz z izvedencem predlagala toženka (ne pa tožnica) in ker gre za enoten dokaz. Tožnica bi lahko zahtevala povrnitev stroškov, nastalih z zaslišanjem izvedenca, v roku 15 dni od prejema sklepa (izpodbijanega sklepa) o odmeri teh stroškov (sedmi odstavek 163. člena ZPP). Dodati je še, da je sodišče prve stopnje v odločitvi o stroških pravdnega postopka v že pravnomočni sodbi, opr. št. P 1150/2000-III z dne 31.3.2004 upoštevalo stroške izvedeniškega mnenja in njegove dopolnitve v skupnem znesku 165.000,00 SIT.

Ker ni ne uveljavljanih ne po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe in temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.