Jedro

Revident mora izkazati izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije. Če se v upravnem postopku ni odločalo o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarju, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Če se revident sklicuje na nastanek hudih posledic, ki ne nastanejo iz izpodbijane odločbe, ni izkazano izpolnjevanje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revidentka po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogojev iz 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 311/2010 z dne 21. 7. 2010, s katero je tožena stranka odločila, da se predlog za izdajo dopolnilne odločbe z dne 6. 7. 2010, (s katerim je predlagala, naj ji služba za brezplačno pravno pomoč odobri izredno brezplačno pravno pomoč v obliki oprostitve plačila sodnih taks na prvi in drugi stopnji v pravdnem postopku za ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem) zavrne. Tožena stranka je v obrazložitvi te odločbe navedla, da je novela Zakona o brezplačni pravni pomoči – ZBPP - B (Ur. l. RS, št. 23/2008), ki se je začela uporabljati 1. 9. 2008, odločanje o sodnih taksah izvzela iz sistema brezplačne pravne pomoči in zato oprostitev plačila sodnih taks v okviru tega sistema ni več mogoča. Za oprostitev plačila sodnih taks je namreč po Zakonu o sodnih taksah – ZST-1 pristojno sodišče, pred katerim teče pravdni, izvršilni, kazenski oziroma drug postopek.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. V obravnavani zadevi izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, s katero je zavrnjena revidentova tožba zoper odločbo tožene stranke z dne 21. 7. 2010, ki je zavrnila njegov predlog za izdajo dopolnilne odločbe z dne 6. 7. 2010) temelji na ugotovitvi, da v času izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke brezplačna pravna pomoč ni zajemala oprostitve plačila sodnih taks, saj je bila ta možnost odpravljena že z uveljavitvijo ZBPP-B, to je s dne 1. 9. 2008 (Ur. l. RS, št. 23/2008).

6. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Ker v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost te revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

7. Revidentka dovoljenost revizije utemeljuje tudi s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, saj ji grozi plačilo sodne takse v višini 23.925,00 EUR, plačilo te takse pa bi v sporu glede dodelitve mladoletnih otrok predstavljalo pravno odločilno okoliščino glede njenih premoženjskih razmer, ki bi utegnila odločilno vplivati na odločitev, komu bosta otroka dodeljena.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka v obravnavanem primeru ni izkazala niti izpolnitve pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker se revidentkine navedbe o zatrjevanih zelo hudih posledicah ne nanašajo na predmet izpodbijane odločitve, temveč na posledice, ki bi ji lahko nastale v drugem postopku (v pravdnem postopku), presoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve sploh ni mogoča. Zato za dovoljenost te revizije ni izpolnjen pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Glede na to, da revidentka ni izkazala izpolnitve nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.