Jedro

Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367c. člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep tožene stranke z dne 29. 7. 2019 o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 11. 9. 2019 (I. točka izreka). Ugotovilo je, da tožnikovo delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 19. 10. 2019 na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak 12. 5. 2020 na podlagi te sodbe (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnika za čas od 20. 10. 2019 do 12. 5. 2020 prijavi v pokojninsko, zdravstveno in invalidsko zavarovanje in mu prizna delovno dobo (III. točka izreka) ter mu za isto obdobje obračuna plačo v znesku 1.624,26 EUR bruto mesečno, od te plače odvede davke in prispevke, tožniku pa izplača neto zneske (IV. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek, ki se nanaša na reintegracijo, na priznanje delovnega razmerja ter prijavo v obvezno zavarovanje za čas po 13. 5. 2020 ter plačilo višjega nadomestila plače je zavrnilo (V. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku plača denarno povračilo v višini 12.999,68 EUR neto (VI. točka izreka), zavrnilo je višji zahtevek iz tega naslova (VII. točka izreka). Odločitev temelji na presoji, da je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) tožniku utemeljeno podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi zaradi objave video posnetka okrvavljenega prostora za pridržanje na PP Koper na tožnikovi Facebook strani. Obenem je presodilo, da tožnikova nova objava na tej strani dne 30. 5. 2019 ne pomeni resnega in utemeljenega odpovednega razloga, saj s to objavo ni kršil ugleda policije in tudi ne pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Presodilo je tudi, da stališča tožnika v navedeni objavi z vidika svobode izražanja mnenj ne morejo biti problematična.

2. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo še preostali del tožbenega zahtevka. Presodilo je, da sodišče prve stopnje pri tehtanju pravice do svobode izražanja na eni in ugleda tožene stranke na drugi strani ni upoštevalo, da tožnik ni pristojen za podajanje izjav v zvezi z zlorabami inštituta ukrepa prepovedi približevanja. Prav tako ni soglašalo s stališčem sodišča prve stopnje, da se tožnikov odgovor na komentar oziroma vprašanje uporabnice Katje Fašnik ne nanaša na konkretno osebo. Presodilo je, da je bilo tožnikovo ravnanje v nasprotju s pričakovano vlogo, položajem in poslanstvom policistov. Zaključilo je, da je tožena stranka tožnikovo ravnanje pravilno opredelila kot kršitev obveznosti iz 37. člena ZDR-1, po kateri se mora delavec vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, materialno in moralno škodijo ali bi lahko škodila poslovnim interesom delodajalca.

3. Tožnik zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje predlaga dopustitev revizije glede naslednjega vprašanja: - ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialno-pravna presoja, da so podani pogoji za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi tretjega odstavka 89. člena ZDR-1. V kolikor Vrhovno sodišče RS ne bi dopustilo revizije glede zgornjega vprašanja, tožnik podredno predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: - ali je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani v zadevi Pdp 14/2021 kršilo materialno pravo upoštevajoč določbe 39. člena Ustave Republike Slovenije in Evropske konvencije o človekovih pravicah; - ali je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani v zadevi Pdp 14/2021 odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča v zadevi VSRS VIII Ips 109/2015. 4. Predlog ni utemeljen.

5. V skladu s prvim odstavkom 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367c. člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.