Jedro

Iz tožnikovega javno dostopnega FB profila in objavljenih fotografij jasno izhaja, da opravlja delo policista. Tožnikova objava je povezana z delovnim področjem policije in njenimi pooblastili, saj se nanaša na izrekanje ukrepa prepovedi približevanja.

Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da objava ni dosegla (relevantne) javnosti. Število sledilcev FB profila ni pokazatelj števila vseh oseb, ki so/bi lahko bili seznanjeni s sporno objavo. Relevantna javnost je širša. To so tudi žrtve družinskega nasilja, na kar opozarja pritožba ob sklicevanju na 13. člen ZNPPol, ki določa, da morajo pri opravljanju policijskih nalog policisti spoštovati in varovati pravico do življenja, človekovo osebnost in dostojanstvo ter druge človekove pravice in temeljne svoboščine (prvi odstavek). Še posebej obzirno morajo policisti ravnati z žrtvami in osebami, ki potrebujejo dodatno pozornost, pomoč in skrb, kot so otroci, mladoletniki, starejši, invalidne osebe, nosečnice in žrtve nasilja v družini (drugi odstavek). Objava v obliki spornega dialoga lahko zbuja vtis, da policija družinskega nasilja ne obravnava s potrebno stopnjo skrbnosti, ker dvomi v upravičenost podanih prijav.

Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je obravnavana sankcija odpovedi prestroga, nesorazmerna očitanemu. Sledilo je tožniku, ki se je skliceval na pravico do svobode izražanja iz prvega odstavka 10. člena EKČP, ki obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Čeprav se predmet varstva iz 10. člena EKČP ne nanaša le na informacije ali ideje, ki so ugodne ali se štejejo za neškodljive oziroma nepomembne, ampak tudi na tiste, ki užalijo, šokirajo ali vznemirijo, in mora biti tako varstvo svobode izražanja mnenja zagotovljeno tudi na delovnem mestu, pa pravica do svobode izražanja ni absolutna.

Izrek

I. Pritožbi toženke se ugodi in se izpodbijani del sodbe (ugodilni in stroškovni izrek) spremeni tako, da se v tem delu sodba glasi: ''Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: ''Sklep toženke št. ... z dne 29. 7. 2019 o redni odpovedi delovnega razmerja in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 11. 9. 2019, se kot nezakonita razveljavita.

Ugotovi se, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 10. 2019, ampak je trajalo do 12. 5. 2020, na podlagi te sodbe (ZDR-1 118. člen).

Toženka je dolžna tožnika za čas od 20. 10. 2019 do 12. 5. 2020 prijaviti v pokojninsko, zdravstveno in invalidsko zavarovanje in mu priznati delovno dobo, v roku 15 dni.

Toženka je dolžna tožniku za čas od 20. 10. 2019 do 12. 5. 2020 obračunati plačo v znesku 1.624,96 EUR bruto mesečno, od te plače odvesti davke in prispevke za socialno varnost ter neto zneske izplačati tožniku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 18. dne v mesecu dalje do plačila, v roku 15 dni.

Toženka je dolžna tožniku plačati denarno povračilo v višini 12.999,68 EUR neto (8 plač) in na ta znesek obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke, v roku 15 dni.'' Tožnik krije sam svoje stroške postopka.''

II. Pritožba tožnika se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe.

III. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklep toženke št. ... z dne 29. 7. 2019 o redni odpovedi delovnega razmerja in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 11. 9. 2019, kot nezakonita razveljavita. Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri toženki ni prenehalo z 19. 10. 2019, ampak je trajalo do 12. 5. 2020 na podlagi te sodbe (ZDR-1 118. člen). Toženki je naložilo, da je dolžna tožnika za čas od 20. 10. 2019 do 12. 5. 2020 prijaviti v pokojninsko, zdravstveno in invalidsko zavarovanje in mu priznati delovno dobo, v roku 15 dni. Nadalje, da mu je dolžna za čas od 20. 10. 2019 do 12. 5. 2020 obračunati plačo v znesku 1.624,96 EUR bruto mesečno, od te plače odvesti davke in prispevke za socialno varnost ter neto zneske izplačati tožniku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 18. dne v mesecu dalje do plačila, v roku 15 dni. Višji tožbeni zahtevek, ki se nanaša na reintegracijo v delovno razmerje, na priznanje delovnega razmerja in prijavo v obvezna zavarovanja od 13. 5. 2020 dalje ter plačila višjega nadomestila plače (tj. nad zneskom 1.624,96 EUR do zneska 1.727,62 EUR bruto) je zavrnilo. Toženki je naložilo še, da je dolžna tožniku plačati denarno povračilo v višini 12.999,68 EUR neto (8 plač) in na ta znesek obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke, v roku 15 dni. Višji tožbeni zahtevek iz tega naslova (denarno povračilo v višini 18 plač) je zavrnilo. Odločilo je še, da je toženka dolžna tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 1.736,73 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.

2. Tožnik se pritožuje zoper sodbo v delu, ki se nanaša na reintegracijo, saj nima interesa za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Zavzema se tudi za priznanje višjih stroškov postopka.

3. Toženka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških postopka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno presodilo, da tožnik ni kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Pri objavi na tožnikovem FB profilu z dne 6. 11. 2018 (predmet pisnega opozorila) gre za enotno očitano kršitev, sodišče pa je napačno ločeno obravnavalo zapis in videoposnetek. Ne drži, da ni okrnil ugleda policije. Pri objavi z dne 30. 5. 2019 (predmet odpovedi) sodišče ni upoštevalo, da ni šlo le za okrnitev ugleda policije, ampak tudi za poseg v pravice drugih oseb. Objava je v neposredni povezavi z delovnim področjem policije, delom policista. Ravnanje tožnika je v očitnem nasprotju z dolžnostmi, ki jih nalagajo delovnopravni predpisi, interni akti toženke in pogodba o zaposlitvi. Zaradi objave z dne 6. 11. 2018, o kateri so poročali mediji, je bil tožnik v javnosti prepoznan kot policist. Ni res, da ni objavil mnenja o konkretnem dogodku. Očitno je, da se je pogovor med tožnikom in A.A. nanašal na B.B. in na konkretni postopek v zvezi z ovadbo za kaznivo dejanje zalezovanja. Nasprotuje stališču sodišča, da tožnik ni obveščal relevantne javnosti. Število sledilcev FB profila ni pokazatelj števila vseh oseb, ki so/bi lahko videli sporno objavo. Relevantna javnost je širša. To so tudi oškodovanci dejanj družinskega nasilja. Tožnik je ustvarjal vtis, da policija družinskega nasilja ne obravnava s potrebno skrbnostjo. Pomemben je element zaupanja v zakonitost ravnanja toženke. Tožnik mora kot policist varovati ugled policije in zaupanje javnosti vanjo. Pri tehtanju pravic sodišče ni upoštevalo 13. člena ZNPPol, da morajo policisti posebej obzirno ravnati z ranljivimi skupinami, med drugim žrtvami nasilja v družini. Toženka je s postopkom odpovedi varovala predvsem žrtve, šele nato ugled policije. Tožnik ni bil pristojen za podajanje izjav glede zlorab ukrepa prepovedi približevanja v primeru družinskega nasilja. Tožnik z izjavo sporoča žrtvi, da policija dvomi v resničnost prijav nasilja. Sodišče ni upoštevalo, da so v policiji predpisana medsebojna razmerja in način dela, vključno z obveščanjem javnosti. Tožnik je kršil določbe Usmeritev za delo policije na področju odnosov z javnostmi in etična pravila. Sankcija odpovedi je sorazmerna s kršitvijo.

4. Stranki v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožb. 5. Pritožba tožnika ni utemeljena, pritožba toženke je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavljata pritožbi, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj. - ZPP).

7. Tožnik je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu "višji policist". Toženka ga je 20. 11. 2018 zaradi objave z dne 6. 11. 2018 na zasebnem, a javno dostopnem Facebook profilu, na katerem je na naslovni fotografiji in drugih fotografijah oblečen v policijsko uniformo, pisno opozorila na izpolnjevanje delovnih obveznosti in možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. Očitala mu je, da je kršil obveznosti iz delovnega razmerja z objavo zapisa, ki se je nanašal na nevarnosti in posledice vožnje pod vplivom alkohola, in videoposnetka prostora za pridržanje na policijski postaji, v katerem je bilo vidnih več madežev krvi. Objavo si je ogledalo približno 54.000 oseb, komentiralo jo je 188 oseb, deljena je bila 94-krat. Policijska uprava C. je prejela več vprašanj novinarjev, ki so zahtevali pojasnila, ker so bralci objavo tožnika razumeli na način, da je tožnik ali eden od policistov fizično obračunal s pridržano osebo. O objavi tožnika so poročali mediji; toženka je izpostavila šest člankov. Tožnik je nato samostojno in nepooblaščeno novinarjem pojasnjeval povod za nastanek objave in okoliščine, v katerih je nastal videoposnetek.

8. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bil tožnik utemeljeno predhodno pisno opozorjen zaradi očitane kršitve le v delu, ki se nanaša na objavo videoposnetka, ne pa tudi glede zapisa, čemur toženka utemeljeno nasprotuje, saj gre pri videoposnetku in zapisu za povezano celoto. Tožnik je zapisal: „Iz oci v oci se bova pogovorila, kot dva odrasla odgovorna individuuma... Tema najinega pogovora bo voznja pod vplivom alkohola... Ocitno ti vse tragedije, opozorila, preventivne akcije in vsa mogoca prizadevanja neposrednih in posrednih zrtev alkohola o nesmotrnosti takega pocetja ne zalezejo, se vedno sedas za volan nabit ko mamba. Od danasnjega dneva, bos imel en razlog vec, da se izognes temu v velikem loku. Mogoce zgleda grdo, ampak zivljenje ni sola, kjer imas moznost svoje napake popravit. V zivljenju te lahko ena napacna odlocitev stane le-tega, hkrati pa tudi koga drugega, ki s tvojim megocentricnim odklonskim ravnanjem nima nic skupnega in daj ti meni povej kdo si ti, da bos jemal pravico do zivljenja nekoga drugega v svoje roke? Zame si nula in kot tak bos tudi tretiran preden nastanejo kake posledice, dokler ne bos dojel, da to kar delas ni prav. Ce se kar ne stekas, pridi enkrat z mano svojcem povedat, da njihovega ljubljenega ni vec med nami, zaradi tocno takega kot si ti pa da te vidim kak frajer bos takrat...“.

Tožnik je zapisu priložil posnetek, ki prikazuje okrvavljeni prostor na policijski postaji, v kateri je opravljal delo. Glede posnetka ni imel dovoljenja. Tudi je nato mediju (D.com) podal izjave, s katerimi je pojasnjeval okoliščine nastanka videoposnetka in tudi postopka, ki ga je izvajal nad pridržano osebo, ne da bi predhodno obvestil komandirja policijske postaje in pridobil mnenje predstavnika za odnose z javnostmi na policijski upravi ali generalni policijski upravi, kot to določajo Usmeritve za delo policije na področju odnosov z javnostmi z dne 15. 11. 2017 (v nadaljevanju: Usmeritve). Zato je očitek, da je kršil delovno obveznost upoštevanja delodajalčevih zahtev in navodil, ki urejajo način komuniciranja z javnostjo, utemeljen. Zaradi opisanega je utemeljeno tudi pisno opozorilo, kot pogoj za podajo redne odpovedi iz krivdnega razloga, ki je sledila.

9. Toženka je tožniku v odpovedi oziroma v sklepu z dne 29. 7. 2019 očitala, da je 30. 5. 2019 na svojem zasebnem, a javno dostopnem FB profilu, na katerem je tožnik na naslovni fotografiji in drugih fotografijah oblečen v policijsko uniformo, objavil zapis z naslednjo vsebino: „Prijavila bi moza, ker me pretepa... Mhm in cela sokirana si prisla malo k meni, da ti dam papir, da se mu to malo poberes, kar mu je ostalo... Po domace naj*bal si. Ne krivi mene, krivi sistem! Jaz sem dolzan sprejet ovadbo, ceprav opraviceno sklepam, da zgodba ne pije vode... Zato ti priporocam, da si do svoje partnerke tak, kot si zelis, da je ona do tebe mislim da si tak kot ona hoce, da si... Al to al pa prepoved priblizevanja, zdaj pa kak hoces... Komicno a zal to postaja neka moderna oblika mascevanja. V statistiki ne pise, koliko moskih je bilo pahnjenih na rob, zaradi takih prirejenih zgodb, ki so bile ze predhodno sestavljene s pomocjo odvetnika, z namenom skodovati partnerju. Bi napisal, zaradi cesar sem moral izrect prepoved priblizevanja, sam mam dovolj pametovanja teoretikov... Slika nima veze z objavo, ali pac, mogoce ti klikne. P.S.: Ne podpiram nobene oblike-vrste nasilja!“ Tožnik je navedenem zapisu dodal fotografijo neznanega dekleta z delno razgaljenim oprsjem, pri čemer je na fotografiji razviden tudi zapis „VZOREC“. Pod objavo je bilo oddanih 71 komentarjev, deljena je bila 11-krat. Toženka je tožniku tudi očitala, da je na komentar uporabnice Facebooka A.A. „Zakaj pa jaz za B.B., ki me/nas zalezuje desetletje ne dobim prepovedi približevanja?“, podal odgovor: „A.A., ker ne gre za nasilje v druzini in dokler se kaj konkretnega ne zgodi je policija nemocna pri takih delikventih saj ZJRM-1 ne pozna steka in tudi ce krsitelj 100x stori prekrsek iste vrste, se bo zadeva 100x zakljucila s placilnim nalogom. Glede na to, da je ZJRM-1 se vedno v tolarjih, mislim da to pove dovolj o tem, kako se drzava bori proti nasilju... Drugace pa noben sodnik/sodnica ne bo ogrozil/a svoje kariere, da izrece prepoved priblizevanja B.B.... Ti si za njih kolateralna steta, verjetno pa si to ze sama dojela.“

10. Glede te kršitve je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da ne gre za utemeljen krivdni odpovedni razlog po tretji alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj. - ZDR-1), češ da navedene objave z vidika povprečnega uporabnika družbenega omrežja Facebook ni mogoče šteti kot obveščanje relevantne javnosti o konkretnih zadevah z delovnega področja policije in da posledično ne gre za kršitev 34. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Ur. l. RS, št. 15/2013 in nadalj. - ZODPol) in Usmeritev, ki urejajo način komuniciranja policije z javnostmi.

11. Kljub takšnemu stališču, na katerem je pravzaprav že utemeljilo presojo o neutemeljenosti odpovednega razloga, je sodišče prve stopnje vseeno sledilo še tožnikovemu sklicevanju glede tehtanja svobode govora (svobodo izražanja) s toženkino pravico do ugleda. Navedlo je, da se tožnikov zapis, po vsebini fiktiven (sarkastičen) dialog med policistom in prijaviteljico nasilja v družini in delno žaljiv, nanaša na zlorabo ukrepov, ki jih žrtvam družinskega nasilja zagotavljajo predpisi, ter da objava ne more odvrniti žrtev od prijave in iskanja zaščite pri policiji. Dodalo je še, da objava ni dosegla večjega dometa z delitvami ali povzemanjem s strani medijev in da tožnik ni užival tako visoke avtoritete ali verodostojnosti, da bi pri svojih sledilcih (ali celo v širši javnosti) dosegel odpor do policije. Po oceni sodišča prve stopnje pa so tudi negativni komentarji uporabnikov običajni, ko gre za represivni organ.

12. Pri tehtanju pravic do svobode izražanja na eni in ugleda toženke na drugi strani ni upoštevalo, da tožnik ni pristojen za podajanje izjav v zvezi z zlorabami instituta ukrepa prepovedi približevanja. V Policiji so jasno določena medsebojna razmerja in odnosi ter način dela policistov, vključno z obveščanjem javnosti (34. členu ZODPol in Usmeritve), česar tožnik v obeh primerih (6. 11. 2018 in 30. 5. 2019) ni upošteval. Pomemben je tudi element zaupanja javnosti v zakonitost izvajanja policijskih pooblastil. 13. Iz tožnikovega javno dostopnega FB profila in objavljenih fotografij jasno izhaja, da opravlja delo policista. Tožnikova objava je povezana z delovnim področjem policije in njenimi pooblastili, saj se nanaša na izrekanje ukrepa prepovedi približevanja. Ni mogoče soglašati s sodiščem prve stopnje, da se tožnikov odgovor na komentar oziroma vprašanje uporabnice A.A. ne nanaša na konkretno osebo. Očitno je, da se je pogovor med tožnikom in navedeno nanašal na B.B. in na podano ovadbo za kaznivo dejanje zalezovanja. Takšno ravnanje pomeni kršitev določb Usmeritev, po katerih policist ne sme izražati osebnih ocen, stališč ali komentarjev v zvezi s posameznimi primeri ali osebami.

14. Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da objava ni dosegla (relevantne) javnosti. Število sledilcev FB profila ni pokazatelj števila vseh oseb, ki so/bi lahko bili seznanjeni s sporno objavo. Relevantna javnost je širša. To so tudi žrtve družinskega nasilja, na kar opozarja pritožba ob sklicevanju na 13. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Ur. l. RS, št. 15/2013 in nadalj. - ZNPPol), ki določa, da morajo pri opravljanju policijskih nalog policisti spoštovati in varovati pravico do življenja, človekovo osebnost in dostojanstvo ter druge človekove pravice in temeljne svoboščine (prvi odstavek). Še posebej obzirno morajo policisti ravnati z žrtvami in osebami, ki potrebujejo dodatno pozornost, pomoč in skrb, kot so otroci, mladoletniki, starejši, invalidne osebe, nosečnice in žrtve nasilja v družini (drugi odstavek). Objava v obliki spornega dialoga lahko zbuja vtis, da policija družinskega nasilja ne obravnava s potrebno stopnjo skrbnosti, ker dvomi v upravičenost podanih prijav.

15. Tožnikovo ravnanje je torej v nasprotju z pričakovano vlogo, položajem in poslanstvom policistov. Ključna je kršitev 37. člena ZDR-1, po katerem se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, materialno in moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Ustrezna je tudi kvalifikacija kršene obveznosti iz 17. člena pogodbe o zaposlitvi, ki prav tako prepoveduje škodljivo ravnanje, pa tudi uporaba Pravil policije, Kodeksa policijske etike in Kodeksa etike javnih uslužbencev, ki zapovedujejo lojalnost, zadržanost in diskretnost policista do delodajalca.

16. Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je obravnavana sankcija odpovedi prestroga, nesorazmerna očitanemu. Sledilo je tožniku, ki se je skliceval na pravico do svobode izražanja iz prvega odstavka 10. člena EKČP, ki obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Čeprav se predmet varstva iz 10. člena EKČP ne nanaša le na informacije ali ideje, ki so ugodne ali se štejejo za neškodljive oziroma nepomembne, ampak tudi na tiste, ki užalijo, šokirajo ali vznemirijo, in mora biti tako varstvo svobode izražanja mnenja zagotovljeno tudi na delovnem mestu, pa pravica do svobode izražanja ni absolutna.

17. EKČP v drugem odstavku 10. člena določa, da izvrševanje svobode izražanja, mišljenja in sprejemanja ter sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javnih oblasti vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podrejeno obličnostim in pogojem, omejitvam in kaznim, ki jih določa zakon in so nujne v demokratični družbi, med drugim zaradi varovanja ugleda ali pravic drugih ljudi (v določbi so našteti tudi drugi primeri). V obravnavanem primeru je odločilen kontekst delovnega mesta ter njegovih bistvenih značilnosti. Ko gre za javne uslužbence, so ti k dolžnosti lojalnosti, zadržanosti in diskretnosti še bolj zavezani zaradi narave svoje službe (VIII Ips 109/2015). To še toliko bolj velja za poklic policista, za katerega se zahteva visoka stopnja zaupanja vanj s strani delodajalca, pomemben pa je tudi vidik zaupanja javnosti v kakovostno delo policije kot pomembne javne službe s posebnimi pooblastili. Sodna praksa je stroga do ravnanja policistov tudi izven delovnega časa (npr. VIII Ips 344/2017). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo tudi s sklicevanjem na neprimerljivo zadevo II Ips 75/2019, ki se nanaša na svobodo političnega izražanja v razmerju do novinark, ne pa svobodo izražanja policista v kontekstu delovnega razmerja.

18. Glede na to, da je tožnik kršil prepoved škodljivih ravnanj v manj kot letu dni po predhodni istovrstni kršitvi in da pisno opozorilo ni doseglo svojega namena, je podan resen odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Odpoved je nujna za zavarovanje ugleda policije. Sankcija redne odpovedi torej ni prestroga, prav tako z odpovedjo ni bilo nesorazmerno poseženo v tožnikovo svobodo izražanja.

19. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi toženke ugodilo in izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP). Posledično je odpadlo vprašanje reintegracije namesto sodne razveze, zato je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe (353. člen ZPP). Ker tožnik v sporu ni uspel, je pritožbeno sodišče na pritožbo toženke poseglo tudi v odločitev o stroških postopka, ki jih tožnik krije sam (prvi odstavek 154. člena ZPP).

20. Tožnik krije sam tudi svoje stroške pritožbenega postopka, v katerem ni uspel (154., 155. in 165. člen ZPP).