Jedro

Namen 88. člena ZDen je v zagotovitvi varstva in preprečitvi poslabšanja položaja upravičenca v denacionalizacijskem postopku, v preprečitvi razpolaganja z nepremičninami, da se nepremičnine upravičencu lahko vrnejo v naravi.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da poslej v celoti glasi: “1. Prodajna pogodba z dne 04. 11. 2005, sklenjena med O. in A. d. o. o., je nična.

Vknjižba lastninske pravice pri nepremičninah parc. št. 585/31 k. o. P., parc. št. 585/32 k. o. P., parc. št. 585/33 k. o. P., dovoljena na podlagi nične prodajne pogodbe z dne 04. 11. 2005 na ime tožene stranke A. d. o. o., je neveljavna.

2. Kupoprodajna pogodba glede nepremičnine parc. št. 585/109 k.o.P. z dne 29. 07. 2009, sklenjena med A. d. o. o. in K. F. in K.D., je nična.

Vknjižba lastninske pravice pri parc. št. 585/109 k.o. P. z dne 17. 08. 2009 (Dn 3273/2009) v korist K. F. in K. D. je neveljavna, ter se pri 1/2 solastnem deležu K. F. in 1/2 solastnem deležu K. D. pri nepremičnini z ID znakom X-585/109-0 vzpostavi prejšnji zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice v korist O. 3. Kupoprodajna pogodba glede parcele 585/108 k. o. P. z dne 30. 09. 2009, sklenjena med A. d.o.o. in S. S. in S. B., je nična.

Vknjižba lastninske pravice pri nepremičnini parc. št. 585/108 k. o. P. z dne 16.10.2009 (Dn 4038/2009) v korist S. S. in S. B. je neveljavna, ter se pri 1/2 solastnem deležu S. S. in 1/2 solastnem deležu S. B. pri nepremičnini z ID znakom X-585/108-0 vzpostavi prejšnji zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice v korist O. 4. Kupoprodajna pogodba glede nepremičnine parc. št. 585/105 z dne 18. 12. 2009, sklenjena med A. d.o.o. in K. B. in C. K. R. je nična.

Vknjižba lastninske pravice pri nepremičnini parc.št. 585/105 k. o. P. z dne 28. 01. 2010 (Dn 360/2010) v korist K. B. in C. K. R. je neveljavna, ter se pri 1/2 solastnem deležu K. B. in 1/2 solastnem deležu C. K. R. pri nepremičnini z ID znakom X-585/105-0 vzpostavi prejšnji zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice v korist O. 5. Kupoprodajna pogodba glede parcele št. 585/106 k.o. P., sklenjenedne 07. 08. 2009 med A. d.o.o. in P. J. in V. P.B., je nična.

Vknjižba lastninske pravice pri nepremičnini parc. št. 585/106 k. o. P. z dne 17. 08. 2009 (Dn 3267/2009) v korist P. J. in V. P. B. je neveljavna, ter se pri 1/2 solastnem deležu P. J. in 1/2 solastnem deležu V. P. B. pri nepremičnini z ID znakom X-85/105-0 vzpostavi prejšnji zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice v korist O. 6. Kupoprodajna pogodba glede parcele številka 585/112 k. o. X-585/106-0 P. in585/110 k.o. P. z dne 16.07.2009, sklenjena med A. d.o.o inA. G. in T. A., je nična.

Vknjižba lastninske pravice pri parc. št. 585/112 k. o. P. in parc. št. 585/110 k. o. P. z dne 23. 07. 2009 (Dn 3000/2009) v korist A. G. in T. A. je neveljavna, ter se pri 1/2 solastnem deležu A. G. in 1/2 solastnem deležu T. A. pri nepremičnini z ID znakom X-858/112-0 in nepremičnini z ID znakom X-585/110 vzpostavi prejšnji zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice v korist O. 7. Kupoprodajna pogodba glede parcele 585/111 k. o. P. z dne 16. 02. 2010, sklenjena med A. d.o.o. in G. L., je nična.

8. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni nerazdelno povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 3.567,29 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.“ Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni nerazdelno povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 1.227,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom in sodbo je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ne dovoli sprememba tožbe z dne 17. 10. 2014 ter razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajnih pogodb z dne 4. 11. 2005, 29. 7. 2009, 30. 9. 2009, 18. 12. 2009, 7. 8. 2009, 16. 7. 2009 in 16. 2. 2010, ki so jih sklenili toženci. Odločilo je še, da so neveljavne vknjižbe, dovoljene na podlagi prodajnih pogodb, sklenjenih 4. 11. 2005, 29. 7. 2009, 30. 9. 2009, 18. 12. 2009, 7. 8. 2009 in 16. 7. 2009. Tožniku je še naložilo, da prvi toženki, tretji toženki, četrtemu tožencu, peti toženki, šestemu tožencu, sedmemu tožencu, osmi toženki, devetemu tožencu, deseti toženki, enajstemu tožencu, dvanajsti toženki in trinajstemu tožencu povrne pravdne stroške v znesku 2.269,20 EUR, v primeru zamude s plačilom pa tudi zakonske zamudne obresti.

2. S sklepom o popravi in dopolnilnim sklepom z dne 9. 10. 2015 je sodišče prve stopnje popravilo 36. točko obrazložitve gornje sodbe ter tožniku naložilo, da prvi toženki, tretji toženki, četrtemu tožencu, peti toženki, šestemu tožencu, sedmemu tožencu, osmi toženki, devetemu tožencu, deseti toženki, enajstemu tožencu, dvanajsti toženki in trinajstemu tožencu povrne pravdne stroške v znesku 2.269,20 EUR, v primeru zamude s plačilom pa tudi zakonske zamudne obresti.

3. Zoper sklep o popravi in dopolnilni sklep kakšna pritožba ni bila vložena.

4. Tožnik s pravočasno pritožbo izpodbija sodbo. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku in naložitvijo plačila stroškov postopka in pritožbenih stroškov toženi stranki oziroma podredno razveljavitev z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavo. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

5. Prva toženka, tretja toženka, četrti toženec, peta toženka, šesti toženec, sedmi toženec, osma toženka, deveti toženec, deseta toženka, enajsti toženec, dvanajsta toženka in trinajsti toženec se v odgovoru na pritožbo zavzemajo za njeno zavrnitev in priglašajo stroške.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik kot dedič denacionalizacijskega upravičenca v denacionalizacijskem postopku zahteva, da se nepremičnina, ki je bila v času podržavljenja označena kot parc. št. 585/2 k.o. P., vrne v naravi, in da denacionalizacijski postopek še ni končan. Del te parcele so parc. št. 585/31 (po preoštevilčenju parc. št. 585/104, 585/105 in 585/106), 585/32 (po preoštevilčenju parc. št. 585/107, 585/108 in 585/109) ter 585/33 (po preoštevilčenju parc. št. 585/110, 585/111 in 585/112) vse k. o. P. Nadalje je ugotovilo, da so bile v zvezi z gornjo nepremičnino, katere vrnitev se zahteva v naravi, sklenjene naslednje prodajne pogodbe: - 4. 11. 2005 med prvo toženko kot prodajalcem ter drugo toženko kot kupcem za parc. št. 585/31, 585/32 in 585/33, - 29. 7. 2009 med drugo toženko kot prodajalcem in tretjo toženko ter četrtim tožencem kot kupcema za parc. št. 585/109, - 30. 9. 2009 med drugo toženko kot prodajalcem in peto toženko ter šestim tožencem kot kupcema za parc. št. 585/108, - 18. 12. 2009 med drugo toženko kot prodajalcem in sedmim tožencem ter osmo toženko kot kupcema za parc. št. 585/105, - 7. 8. 2009 med drugo toženko kot prodajalcem in devetim tožencem ter deseto toženko kot kupcema za parc. št. 585/106 - 16. 7. 2009 med drugo toženko kot prodajalcem in enajstim tožencem ter dvanajsto toženko kot kupcema za parc. št. 585/112 in 585/110; - 16. 2. 2010 med drugo toženko kot prodajalcem in trinajstim tožencem kot kupcem za parc. št. 585/111. 8. Stališče sodišča prve stopnje, da ima tožnik pravni interes za ugotovitveno tožbo, je pravilno, saj ga tožnik izkazuje s tem, da v denacionalizacijskem postopku zahteva v naravi vrnitev nepremičnine, s katero je bilo razpolagano s spornimi pogodbami, ter s tem, da v denacionalizacijskem postopku o tem vprašanju še ni pravnomočno odločeno. Ker uspeh tožnika v pravdi za ugotovitev ničnosti tožniku ohranja možnost, da svojo pravico glede oblike denacionalizacije uveljavlja v denacionalizacijskem postopku, saj bo šele potem v denacionalizacijskem postopku deležen ustreznega obravnavanja brez uporabe določbe drugega odstavka 32. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), veljavnega ob uveljavitvi ZDen(1), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik kot dedič po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu legitimiran za uveljavljanje ničnosti pogodbe ter da ima pravni interes, da z ugotovitveno tožbo pri sodišču doseže pravno neučinkovitost omenjene pogodbe zaradi njene ničnosti (92. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ, 88. člen ZDen).

9. Po 88. členu ZDen je z dnevom uveljavitve zakona prepovedano vsako razpolaganje z nepremičninami oziroma s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstoji dolžnost vrnitve. Ta prepoved preneha veljati 30 dni po preteku roka, predpisanega za vložitev zahteve za denacionalizacijo, razen za nepremičnine oziroma premoženje, za katero je bila vložena zahteva za denacionalizacijo; če je bila zahteva vložena, pa dokler ni jasno, da nepremičnina ne bo vrnjena v naravi, torej do pravnomočne odločitve pristojnega organa, da se premoženje ne vrne ali dokler upravičenec ne izjavi, da zahteva odškodnino. Povedano še drugače, prepoved torej velja vse dotlej, dokler upravičenec ne izjavi, da zahteva denacionalizacijo v obliki odškodnine, ali do pravnomočne odločitve o tem, da se premoženje ne vrne. Pomen določbe 88. člena ZDen je v preprečitvi razpolaganja z nepremičninami, glede katerih obstaja možnost vrnitve, s čimer se začasno ustavi pravni promet s premoženjem, ki je lahko predmet denacionalizacije, da se s tem zavaruje položaj denacionalizacijskih upravičencev.

10. Gornja določba tako zajema vsako razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičencev v postopku denacionalizacije. Določba govori o "obstoju dolžnosti vrnitve," torej možnosti vrnitve in ne (že) konkretno ugotovljeni dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu. Ali tudi sicer obstajajo kakšne ovire za vračilo premoženja v naravi, ni stvar tega pravdnega postopka, pač pa bo o tem odločal upravni organ v postopku denacionalizacije.(2) Okoliščina, ali je šlo za zazidano stavbno zemljišče, na katerem je stal objekt, ki ni bil v lasti upravičenca ter okoliščina, da so nepremičnine parc. št. 585/109, 585/108, 585/105, 585/106, 585/112, 585/110 in 585/111 sedaj zazidano stavbno zemljišče, za predmetno zadevo ni odločilna, ker o tem, ali je sporne parcele moč vrniti v naravi, pravdno sodišče ni pristojno presojati (primerjaj 19. in 32. člen ZDen).

11. Glede na to, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da se tožnikov položaj z izdajo ugotovitvene sodbe o ničnosti pravnih poslov ne bi v ničemer izboljšal, velja pojasniti, da ZDen izrecno določa, da je razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem prepovedano s sankcijo ničnosti pravnega posla. Ker jo zakon izrecno določa, gre za absolutno ničen posel. Tak posel obstaja le dejansko, ne pa pravno in pravno zato sploh ne učinkuje. V primeru, ko se ničnost uveljavlja sodno, je odločba o tem le deklaratorne narave.(3) Zato se za nepravilno izkaže stališče sodišča prve stopnje, da bi bila z ugotovitvijo ničnosti pravnih poslov in odvzemom pravnega naslova lastninske pravice tožencem povzročena nova pravna negotovost. Ravno ugotovitev ničnosti pogodbe in izbris lastninske pravice, vknjižene v korist tretje toženke, četrtega toženca, pete toženke, šestega toženca, sedmega toženca, osme toženke, devetega toženca, desete toženke, enajstega toženca, dvanajste toženke in trinajstega toženca odpira možnosti, da bodo posli, ki sedaj obstajajo le dejansko, tudi pravno učinkovali.

12. Nazadnje velja pojasniti še, da je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je zaradi dejstva, da so zadnji kupci spornih nepremičnin na njih zgradili stanovanjske hiše, tehtalo, katera pravica ima večjo težo - tožnikova pravica do vračila premoženja in dedovanja ali (zgolj v zemljiško knjigo vpisane) lastninske pravice drugega toženca in tretje toženke. Že zgoraj je bilo pojasnjeno, da je namen 88. člena ZDen v zagotovitvi varstva in preprečitvi poslabšanja položaja upravičenca v denacionalizacijskem postopku, v preprečitvi razpolaganja z nepremičninami, da se nepremičnine upravičencu lahko vrnejo v naravi. Dopustitev, da je zavezanec v času prepovedi razpolagal z nepremičnino tako, da bi preprečil njeno vrnitev upravičencu, bi pomenila zlorabo prava. Poleg tega pa prepoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih po ZDen obstaja dolžnost vrnitve, sama po sebi ni manjšega pomena. Iz ugotovljenega dejanskega stanja pa tudi ne izhaja, da bi bil denacionalizacijski postopek končan in da upravičencu nepremičnina ni bila vrnjena v naravi. Zato ni mogoče sklepati niti, da gre za prepoved manjšega pomena, ko ničnosti ni mogoče uveljavljati (drugi odstavek 90. člena OZ), ker kršitev prepovedi ni imela nedovoljenih oziroma negativnih posledic za denacionalizacijskega upravičenca, kateremu je varstvo po ZDen namenjeno.(4)

13. Ker pritožba utemeljeno uveljavlja, da je odločitev izpodbijane sodbe nepravilna, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava tako spremeniti (peta alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), da se ugodi zahtevku na ugotovitev ničnosti pogodb in zahtevku za izbris izpodbijane vknjižbe z izbrisom lastninskih pravic, vknjiženih v korist tretje toženke, četrtega toženca, pete toženke, šestega toženca, sedmega toženca, osme toženke, devetega toženca, desete toženke, enajstega toženca in dvanajste toženke kot pridobiteljev (243. člen Zakona o zemljiški knjigi.(5)

14. Zaradi spremembe sodbe sodišča prve stopnje je bilo potrebno odločiti o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnik je s tožbo in pritožbo uspel, zato so mu toženci dolžni nerazdelno povrniti potrebne stroške pravdnega postopka (prvi odstavek 154. člena, tretji odstavek 161. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP), odmerjene na podlagi Zakona o odvetniški tarifi in Zakona o sodnih taksah. Stroški, nastali pred prvostopnim sodiščem, znašajo 3.567,29 EUR (= 1.116,00 EUR sodna taksa za tožbo, 956,80 EUR nagrada za postopek po tar. št. 3100 + 883,20 EUR nagrada za narok po tar. št. 3102 + 20,00 EUR pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 + 17,76 EUR potni stroški za poslovno potovanje pri uporabi lastnega motornega vozila za 3 x 16 km po tar. št. 6003 + 413,10 EUR davek na dodano vrednost po tar. št. 6007 + 160,43 EUR za izdelavo aeroposnetka), pred pritožbenim sodiščem pa 1.227,00 EUR (= sodna taksa za pritožbo). Do povrnitve priglašenega stroška za „prevoz stranke R. - C. - R.“ tožnik ni upravičen, ker povrnitve zneska nastalega stroška ni opredeljeno zahteval (drugi odstavek 163. člena ZPP). V kolikor toženci naložene jim obveznosti povrnitve pravdnih stroškov v danem roku ne bodo izpolnili, so dolžni plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku s sodbo določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, Načelno pravno mnenje občne seje VSS z dne 13.12.2006).

15. Toženci, ki so na pritožbo odgovorili, niso upravičeni do povrnitve stroškov, ki so jim nastali zaradi vložitve odgovora na pritožbo, s katero je tožnik uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS/I, št. 27/91. Op. št. (2): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 407/2000, II Ips 388/2003, II Ips 331/2006, II Ips 97/2010 ter II Ips 75/2015. Op. št. (3): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 388/2003. Op. št. (4): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 124/2011. Op. št. (5): Uradni list RS, št. 58/2003, 45/2008, 37/2008 - ZST-1, 28/2009, 25/2011, 14/2015 - ZUUJFO.