Jedro

Glede na določbo 36. člena Zakona o zavodih je upravni spor mogoč zoper odločitev o izbiri, ne pa (zgolj) zoper odločitev (obvestilo) o neizbiri.

Z obvestilom o neizbiri pritožnice za direktorico javnega zavoda ni bilo poseženo v njene pravice oziroma pravne koristi, saj je imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju (torej tudi postati in biti direktor zavoda) povezano z varstvom javnega interesa in z izvajanjem javnih nalog – z vidika posameznika gre zato za privilegij in ne za njegovo pravico. Ker torej ne gre za odločitev o pritožničinih pravicah (gre le za privilegij), do v pritožbi zatrjevanih kršitev 22., 23. in 25. člena Ustave RS že pojmovno ne bi moglo priti, saj so te zagotovljene ob predpostavki odločanja o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Prav ta okoliščina pa je v obravnavani zadevi, kot navedeno, izostala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožničino tožbo zoper Obvestilo Ministrstva za kulturo o izidu razpisa, št. 0141-23/2020/92 z dne 2. 4. 2021 (I. točka izreka izpodbijanega sklepa), s katerim je toženka tožnico obvestila, da ni bila izbrana za direktorico javnega zavoda .... Sklenilo je, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da v tej zadevi ne gre za odločitev o tožničini pravici ali pravni koristi, saj je imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju privilegij in ne posameznikova pravica. Poleg tega tudi iz prvega odstavka 36. člena Zakona o zavodih (v nadaljevanju ZZ) izhaja, da je sodno varstvo omejeno na odločitev o izbiri oziroma na odločbo o imenovanju. Sodnega varstva zoper obvestilo o neizbiri pa ne predvideva niti Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK).

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Poudarja, da se je sodišče glede omejenosti sodnega varstva na odločitev o izbiri (ne pa o neizbiri) napačno sklicevalo na sklepa Vrhovnega sodišča I Up 13/2018 in I Up 63/2018. Navaja namreč, da gre v navedenih zadevah za drugačno situacijo, kot v obravnavani, saj v zadevah I Up 13/2018 in I Up 63/2018 ni bil izbran noben kandidat, medtem ko je bil v obravnavani izbran in je odločba o imenovanju izbranega kandidata predmet ločenega upravnega spora. Nadalje opozarja na kršitve njenih ustavnih pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS in ob tem navaja sodno prakso Ustavnega sodišča RS. Predlaga, da se pritožbi ugodi in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču v ponovno odločanje, toženki pa naloži plačilo vseh stroškov postopka.

4. Toženka in stranka z interesom na pritožbo nista odgovorili.

**K I. točki izreka**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je zoper obvestilo o neizbiri (imenovano je „Obvestilo o izidu razpisa“) neizbrani kandidatki na mesto direktorja javnega zavoda, dopusten upravni spor.

7. Vrhovno sodišče je o imenovanju direktorja javnega zavoda, pri čemer je bil izpodbijan akt o neizbiri, že odločalo, in sicer v zadevah I Up 13/2018 z dne 7. 2. 2018 in I Up 63/2018 z dne 18. 4. 2018, na kateri se sklicujeta tako Upravno sodišče kot pritožnica. Sprejelo je stališče, da obvestilo oziroma sklep o neizbiri na mesto direktorja javnega zavoda ni upravni akt, ki se lahko samostojno izpodbija v upravnem sporu. Drži, da v teh zadevah na javnem razpisu ni bil izbran noben kandidat, vendar po presoji Vrhovnega sodišča navedeno ne predstavlja relevantne razlikovalne okoliščine glede na obravnavani primer, kjer je bil izbran drug kandidat (in ne pritožnica). Pritožbene ugovore o neprimerljivosti obravnavanega primera z navedenima zato zavrača kot neutemeljene. V vseh primerih je namreč (bilo) izpodbijano obvestilo oziroma sklep o neizbiri na mesto direktorja javnega zavoda, le da so bili z njima v zadevah I Up 13/2018 in I Up 63/2018 zajeti vsi prijavljeni kandidati (izbran ni bil nihče). Poleg tega v zadevah I Up 13/2018 in I Up 63/2018 tožeča stranka ni imela možnosti izpodbijanja drugega akta, kot tistega o neizbiri (vseh), pa je bila njena tožba zavržena, zato je toliko bolj logično in smiselno zavrženje tožbe v obravnavani zadevi, saj obstaja drug akt, tj. akt o izbiri izbranemu kandidatu, ki ga ima pritožnica možnost izpodbijati.1

8. Da je v tovrstnem primeru možen upravni spor zoper odločitev o izbiri, izhaja iz pravne podlage, to sta ZZ in ZUJIK, ki je prav tako skupna vsem trem primerom. Vrhovno sodišče, tako kot je to pravilno storilo že Upravno sodišče, pojasnjuje, da že 36. člen ZZ predvideva, da je upravni spor mogoč zoper odločitev o izbiri, ne pa (zgolj) zoper odločitev (obvestilo) o neizbiri. Navedena določba je jasna in ne dopušča dvoma o navedenem, saj določa, da mora organ, ki je pristojen za imenovanje, v roku, določenem v razpisu, obvestiti vsakega prijavljenega kandidata o izbiri in ga poučiti, da ima pravico pregledati razpisno gradivo in v petnajstih dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na _odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat_ ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev. Sodnega varstva zoper odločitev o neizbiri pa ne predvideva niti ZUJIK. Pritožnica je tako v upravnem sporu izpodbijala akt, ki ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, Upravno sodišče pa se je ob tem pravilno sklicevalo na sodno prakso Vrhovnega sodišča. 9. Vrhovno sodišče pritrjuje Upravnemu sodišču tudi v delu, ko je odločilo, da z obvestilom o neizbiri pritožnice za direktorico ... ni bilo poseženo v njene pravice oziroma pravne koristi, saj je imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju (torej tudi postati in biti direktor zavoda) povezano z varstvom javnega interesa in z izvajanjem javnih nalog – z vidika posameznika gre zato za privilegij in ne za njegovo pravico.2

10. Pritožnica uveljavlja tudi poseg v ustavno zagotovljene pravice, in sicer zatrjuje kršitve ustavnih pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Vrhovno sodišče najprej ugotavlja, da so pritožbeni ugovori glede navedenega povsem neobrazloženi, tako da njihov preizkus niti ni mogoč (golo sklicevanje na določbe Ustave RS in odločitve Ustavnega sodišča brez navezave na konkretni primer). Kljub temu pa dodaja, da ker ne gre za odločitev o njenih pravicah (gre le za privilegij), do v pritožbi zatrjevanih kršitev 22., 23. in 25. člena Ustave RS že pojmovno ne bi moglo priti, saj so te zagotovljene ob predpostavki odločanja o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.3 Prav ta okoliščina pa je v obravnavani zadevi, kot navedeno, izostala.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

12. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Iz pritožbe izhaja, da je akt o izbiri izbranemu kandidatu izpodbijala s tožbo pred Upravnim sodiščem, spor se vodi pod opr. št. I U 713/2021. 2 Sklep Vrhovnega sodišča I Up 247/2017 z dne 15. 12. 2017. 3 Sklep Vrhovnega sodišča: I Up 63/2018 z dne 18. 4. 2018. Glede 22. člena Ustave RS tudi: I Up 295/2015 z dne 17. 2. 2016, I Up 13/2018 z dne 7. 2. 2018.