Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo 318. člena ZPP.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo 318. člena ZPP.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za sklenitev kupoprodajne pogodbe za stanovanje št. 1 v pritličju stanovanjskega bloka ... (pod pogoji Stanovanjskega zakona in ob upoštevanju vlaganj ter plačila soudeležbe tožnika) in za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Pojasnilo je, da toženka v času vložitve tožbe ni bila več lastnica spornega stanovanja.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Zavrnilo je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče izdati zamudno sodbo, ker toženka ni pravočasno odgovorila na tožbo. Ob ugotovitvi, ki med strankama ni sporna, da toženka v času vložitve tožbe ni bila več lastnica spornega stanovanja, tožbeni zahtevek ni sklepčen. Sodišče ima možnost in dolžnost vpogleda v zemljiško knjigo in se preveritve resničnosti tožbenih trditev. Zavrnilo je tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče postopek prekiniti in tožnika napotiti na pravdo za izpodbijanje sporne pogodbe. Menilo je, da (ne)izpodbijanje te pogodbe ne vpliva na pasivno legitimacijo oziroma na pravilnost izpodbijane odločitve.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali so bile določbe 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravilno uporabljene, (2) ali je pritožbeno sodišče v zadostni meri preverilo vsa odločilna dejstva glede pasivne legitimacije in (3) ali bi moralo sodišče ob razkritju okoliščine, da je toženka stanovanje prodala, prekiniti pravdni postopek, tožniku določiti rok za predložitev dokazila o vloženi tožbi za razveljavitev prodajne pogodbe in nadaljevati postopek šele, če tožnik tega ne bi storil (206. člen ZPP). Meni, da izpodbijana odločitev odstopa od sodne prakse revizijskega sodišča, da je postopek za izdajo zamudne sodbe pisen, v katerem se ne izvajajo dokazi, temveč se preverijo le tožbi priloženi dokazi (sodba II Ips 840/2007 z dne 6. 12. 2007). Sklicuje se tudi na sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 362/2011 z dne 1. 2. 2011. Sodišče ni imelo podlage za vpogled v zemljiško knjigo, saj tak predlog ni bil podan. Dodaja, da ima pravico izsiliti sklenitev pogodbe s toženko, in sicer tako, da toži na razveljavitev pogodbe, ki jo je zavezanec že sklenil s tretjo osebo in nato na sklenitev pogodbe z njim (pravno mnenje občne seje VSS z dne 22. in 23. 6. 1993). Izpodbijana odločitev tožniku preprečuje, da bi po razveljavitvi prve pogodbe (znova) zahteval sklenitev pogodbe s toženko (res iudicata). Odločitev odstopa od ustaljene sodne prakse tudi glede prekinitve postopka (že navedeno pravno mnenje in sklep Višjega sodišča v Mariboru 452/1997 z dne 22. 4. 2007).

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367c. člena ZPP).