Jedro

Razlog za obnovo lahko predstavljajo le tisti dokazi oziroma dejstva, ki so obstajala v času pravnomočno končanega postopka, nova pa so le v tem smislu, da stranka brez svoje krivde tedaj zanje ni vedela in je zanje izvedela šele po zaključku postopka, ki ga želi obnoviti. Dejstva oziroma dokazi, ki nastanejo pozneje, ne morejo biti razlog za obnovo postopka.

Dopolnilno mnenje, ki ga je ZPIZ podal po pravnomočno končanem postopku, ne predstavlja obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP, saj v času trajanja prejšnjega postopka ni bilo znano in v tistem času ni niti obstajalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

1. Tožnik je izpodbijal odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 5. 2011. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je odpoved nezakonita, da pogodba ostane v veljavi in da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, na delovno mesto, ki ustreza njegovi usposobljenosti ter preostali delovni zmožnosti ter mu povrniti nadomestilo plače od odpovedi dalje do vrnitve nazaj na delo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je tudi o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje s sodbo in sklepom Pdp 1183/2013 z dne 8. 5. 2014 spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnika na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njeno razveljavitev ter reintegracijski in reparacijski zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi o stroških postopka.

3. Vrhovno sodišče je s sodbo opr. št. VIII Ips 150/2014 z dne 18. 11. 2014 zavrnilo revizijo tožnika.

4. Tožnik je dne 30. 5. 2017 zoper odločitev sodišča druge stopnje vložil predlog za obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Predložil je dopolnilno mnenje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) z dne 11. 10. 2016, iz katerega izhaja, da opis del varnostnika ustreza omejitvam, ki jih ima kot invalid III. kategorije invalidnosti. Navaja, da podaja predlog v zakonsko določenem roku in da navedenega dokaza ni mogel pridobiti pred pravnomočno končanim postopkom.

5. Sodišče druge stopnje je predlog za obnovo zavrnilo z izpodbijanim sklepom. Zavzelo je stališče, da tožnik ni dokazal, da je delo varnostnika pri toženi stranki enako delu varnostnika, za katerega je invalidska komisija 11. 10. 2016 podala dopolnilno mnenje in tudi ne, da so pri njem odpadle omejitve iz dokončne odločbe ZPIZ z dne 20. 4. 2009. 6. Tožnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo. V njej izpostavlja, da se njegovo zdravstveno stanje v vmesnem obdobju ni spremenilo in zanj še vedno velja omejitev, da lahko dela samo v dnevnih izmenah. Zato je nejasna utemeljitev sodišča, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ista kršitev je podana glede utemeljevanja, da ni dokazal, da je delo varnostnika pri toženi stranki enako delu varnostnika iz obrazca DD-1. Navedeno vprašanje ni bilo predmet delovnega spora. Njegov zahtevek je bil zavrnjen in razloga, ker naj ne bi bil zmožen za delo na delovnem mestu varnostnik nasploh.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Tožnik očita odločitvi sodišča druge stopnje kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Svojo odločitev je sodišče ustrezno obrazložilo; pojasnilo je, zakaj predlog ni utemeljen. Nestrinjanje z obrazložitvijo pa ne pomeni, da je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako ni podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in samimi temi listinami, to je, ko gre za napako pri povzemanju vsebine in sodišče listinam ali zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Vrhovno sodišče ne ugotavlja nasprotij med obrazložitvijo sodbe in vsebino listin v spisu.

9. Na podlagi 10. točke 394. člena ZPP lahko stranka predlaga obnovo postopka, če zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Nova dejstva in novi dokazi so lahko podlaga za obnovo postopka: − če so že obstajali v času odločanja v rednem postopku, − če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan, ker zanje ni vedela in ni mogla vedeti, - če so takega pomena, da bi lahko bila izdana za stranko ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma, če bi bili dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

10. Za pozitivno odločitev o predlogu za obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP morajo biti podani vsi trije pogoji hkrati. Razlog za obnovo torej lahko predstavljajo le tisti dokazi oziroma dejstva, ki so obstajala v času pravnomočno končanega postopka, nova pa so le v tem smislu, da stranka brez svoje krivde tedaj zanje ni vedela in je zanje izvedela šele po zaključku postopka, ki ga želi obnoviti. Dejstva oziroma dokazi, ki nastanejo pozneje, ne morejo biti razlog za obnovo postopka.

11. Dopolnilno mnenje o ustreznosti delovnega mesta, ki ga je ZPIZ izdal dne 11. 10. 2016 v zvezi z ustreznostjo delovnega mesta za delo varnostnik, tega pogoja ne izpolnjuje. Dopolnilno mnenje je ZPIZ podal po pravnomočno končanem postopku. Zato v predlogu za obnovo pravnomočno končanega postopka zatrjevano novo dejstvo oziroma nov dokaz ne predstavlja obnovitvenega razloga po citirani zakonski določbi, saj v času trajanja prejšnjega postopka ni bilo znano in v tistem času tudi ni niti obstajalo.1

12. Vrhovno sodišče je zato v skladu z določbo 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 288/2006 z dne 6. 11. 2007, VIII Ips 517/2007 z dne 12. 1. 2009, II Ips 605/2007 z dne 31. 1. 2008.