Jedro

Ker so tožniki za obravnavani nedenarni zahtevek navedli vrednost spornega predmeta, ki presega presega prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP, je revizija dovoljena po zakonu.

Poleg tega so tožniki navedli le eno vrednost spornega predmeta, zato se v skladu z ustaljeno sodno prakso šteje, da je navedena vrednost spora zgolj za primarni zahtevek, za podredni pa ne.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni zahtevek za ugotovitev, da znaša vrednost nepremičnine parc. št. 276/1 in 276/3, obe k. o. ..., do 52/100 celote 148.341,00 EUR in da terjatev toženke do prve, druge in tretje tožeče stranke po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 372/2007 z dne 1. 2 .2009 ter terjatev toženke do četrte tožnice po izvensodnem dogovoru z dne 23. 12. 2011, preneha obstajati v višini 148.341,00 EUR z dnem izdaje te sodbe (I. točka izreka sodbe). Zavrnilo je tudi podredni zahtevek za ugotovitev, da znaša vrednost nepremičnine parc. št. 276/1 in 276/3, obe k. o. ..., do 52/100 celote 148.341,00 EUR in se obveznost prvo, drugo in tretje tožeče stranke po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 372/2007 z dne 1. 2.2009 ter do četrte toženke po izvensodnem dogovoru z dne 23. 12. 2011 v razmerju do toženke zmanjša v višini 148.341,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka v delu, katerega vsebina je: „Ugotovi se, da znaša vrednost nepremičnine parc. št. 276/1 in 276/3, obe k. o. ..., do 52/100 celote 148.341,00 EUR“ razveljavilo ter v tem delu tožbo zavrglo. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Prvi trije tožniki so zoper sodbo sodišča druge stopnje vložili predlog za dopustitev revizije. Predlagajo dopustitev revizije glede vprašanj:

1. Ali ima stranka (dolžnik) pravico, da z (negativno) ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev prenehanja terjatve upnika, ki jo ima upnik do dolžnika na podlagi sklepa o izvršbi?

2. Ali obstoji odškodninska odgovornost ločitvenega upnika do dolžnika, če ločitveni upnik v postopku stečajnega postopka nad drugo (pravno) osebo ni prevzel premoženja tega stečajnega dolžnika in s tem zmanjšal svoje terjatve do dolžnika in je bilo nato to neunovčeno premoženje brezplačno preneseno na lokalno skupnost?

3. Ali je ločitveni upnik v stečajnem postopku dolžan prevzeti premoženje stečajnega dolžnika, ki ima določeno vrednost, katerega stečajni upravitelj ni mogel unovčiti in na katerem ima zavarovano svojo terjatev do dolžnika oziroma do porokov?

4. Ali je porok prost svoje obveznosti (v smislu prvega odstavka 1027. člena Obligacijskega zakonika), če ločitveni upnik v stečajnem postopku ne prevzame premoženja stečajnega dolžnika, ki ga stečajni dolžnik upravitelj ni mogel unovčiti? Pojasnjujejo, da ni zaslediti sodne prakse, ki bi se ukvarjala z navedenimi vprašanji, prav tako pa menijo, da v zakonodaji obstaja praznina, ki ne daje konkretnega odgovora na ta vprašanja. Naj pa bi se z opisanimi ravnanji nedvomno povzročala škoda strankam, saj se banka prostovoljno odloča, ali bo v primeru nezmožnosti unovčitve premoženja prevzela neunovčljivo premoženje.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija - drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Če revizija po tem kriteriju ni dovoljena, jo lahko Vrhovno sodišče dopusti (tretji odstavek 367. člena ZPP).

6. Po ustaljenem stališču sodne prakse gre v primeru zahtevkov, kot je obravnavani (ugotovitev neobstoja terjatve) za nedenarne zahtevke,1,2 zato tožečo stranko bremeni ocenitvena dolžnost. Za ugotovitev pravice do revizije je zato v takih sporih odločilna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta, pri čemer po oceni Vrhovnega sodišča v konkretni zadevi zadošča enotno (vsotno)3 navedena vrednost spornega predmeta. Ker so tožniki navedli vrednost spornega predmeta 148.341,00 EUR, ki presega presega prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP, je revizija dovoljena po zakonu in je Vrhovno sodišče ne more dopustiti.

7. Predlog je nedovoljen tudi glede odločitve o podrednem zahtevku. Ker so tožniki navedli le eno vrednost spornega predmeta, se v skladu z ustaljeno sodno prakso šteje,4 da je navedena vrednost spora zgolj za primarni zahtevek, za podredni pa ne.

8. Nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).

1 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 167/2010 in II Ips 1023/2007 ter II Ips 162/2012, II Ips 85/2010 in II Ips 380/2008. 2 Prim. tudi J. Zobec, v Ude, L., et al.: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 215 in 216 . 3 Primerja peti odstavek 367. člena ZPP. 4 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 1043/2008, II Ips 359/2009, II Ips 219/2008 in druge.