Jedro

Tožnik vlaga tožbo zaradi molka toženke o njegovi zahtevi za vpis v seznam aktivnih preizkušenih davčnikov. Ta seznam z zakonom ni predpisan in odločanje o vpisu oziroma ponovnem vpisu vanj že zato ni odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi na področju upravnega prava. Ker toženka seznama aktivnih preizkušenih davčnikov ne vodi na podlagi javnega pooblastila, javno pooblastilo pa ji tudi ni podeljeno za odločanje o vpisu oziroma ponovnem vpisu v navedeni seznam, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik vlaga tožbo zaradi molka tožene stranke o njegovi zahtevi za vpis v seznam aktivnih preizkušenih davčnikov za obdobje od 26. 5. 2015 do 25. 5. 2017, s predlogom, da sodišče toženi stranki naloži izdajo in vročitev odločbe, s katero se tožnika ponovno vpiše v seznam aktivnih preizkušenih davčnikov za obdobje od 26. 5. 2015 dalje ter ji naloži povrnitev stroškov postopka. Hkrati zaradi začasne ureditve stanja glede na sporno razmerje na podlagi tretjega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot potrebno predlaga izdajo začasne odredbe, po kateri se toženi stranki naloži, da tožnika takoj začasno ponovno vpiše v seznam aktivnih preizkušenih davčnikov.

2. Tožena stranka predlaga zavrnitev tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe. Tožnik ni izpolnjeval pogojev za ponovni vpis, ki po dveh letih preneha, zato ga Inštitut v seznam na podlagi zahteve za ponovni vpis z dne 22. 5. 2015, ni vpisal. V zvezi z vpisom v seznam aktivnih preizkušenih davčnikov ni predviden posebni upravni postopek, zato inštitut ne izdaja posebnih odločb, ampak imetnike naziva pisno obvesti, da so v seznam vpisani in do kdaj vpis velja. Inštitut seznama aktivnih preizkušenih davčnikov ne vodi na podlagi Zakona o revidiranju (v nadaljevanju ZRev-2), ampak na podlagi Pravilnika o pogojih za uvrščanje na sezname aktivnih preizkušenih imetnikov strokovnega naziva iz člena 9/II-7. ZRev-2. Pravilnik je sprejel Svet inštituta, ki sprejema splošne akte inštituta kot zavoda in tako ne more iti za neuporabo zakona ali podzakonskega predpisa. Na podlagi ZRev-2, in sicer 10. točke prvega odstavka 9. člena, vodi register preizkušenih davčnikov, ki je objavljen na spletni strani Inštituta in v katerega so vpisani vsi imetniki strokovnega naziva preizkušeni davčnik in v katerega je tožnik neprekinjeno vpisan od 22. 4. 2005. Vpis v seznam aktivnih preizkušenih davčnikov in spoštovanje pogojev za ponovni vpis po poteku dveh let je odločitev vsakega posameznega preizkušenega davčnika, ker gre za pravila, ki jih je postavila stroka znotraj Inštituta za urejanje svojih razmerij z Inštitutom.

3. Tožnik v pripravljalni vlogi vztraja pri vloženi tožbi in pri razlogih. Tožena stranka je na podlagi 33. točke 3. člena ZRev-2 nadzorni organ in v tem svojstvu na podlagi 2. alinee 122. člena opravlja nadzor s sprotnim preverjanjem, ali posamezni subjekti izpolnjujejo pogoje za vpis v ustrezne registre. Za vodenje postopka odločanja v posamičnih zadevah se uporabljajo določbe ZUP, za sodno varstvo pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni spor (102. in 109. člen ZRev-2). Opozarja še na določbe 9. člena ZRev-2, ki urejajo naloge in pristojnosti Inštituta, med katere sodijo vodenje registrov oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje tožena stranka in druge naloge, določene z zakonom oziroma statutom. S Statutom tožena stranka ureja svoje naloge, organiziranost, poslovanje, organe in njihove pristojnosti, način odločanja in druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje, ter vsebino registrov, ki jih vodi. Na podlagi 5. in 6. točke prvega odstavka 39. člena Statuta pa tožena stranka vodi registre oseb, ki so pridobile strokovne nazive pri toženi stranki ter registre registriranih oseb iz 5. točke tega člena, ki izpolnjujejo pogoje o stalnem dodatnem strokovnem izobraževanju. Iz navedenega po mnenju tožnika sledi, da je toženi stranki z ZRev-2 in Statutom podeljeno javno pooblastilo za vodenje seznama preizkušenih davčnikov ter prenesena funkcija za izdajo upravnega akta, ki je lahko predmet upravnega spora.

4. Vrhovno sodišče je s sklepom I Up 240/2015 z dne 28. 10. 2015 sklep tega sodišča o zavrnitvi zahteve za izdajo začasne odredbe I U 1372/2015-5 z dne 8. 10. 2015 razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek, z napotkom, da pred odločanjem o začasni odredbi opravi predhodni preizkus obstoja upravnega razmerja oziroma akta, ki je lahko predmet upravnega spora, kot ene od procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo tožbe.

5. Sodišče je tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo iz naslednjih razlogov: K I. točki izreka:

6. Dopustnost tožbe, s katero se zahteva izdaja oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka), je pogojena s pristojnostjo (pravico in dolžnostjo) tožene stranke za vodenje seznama aktivnih preizkušenih davčnikov in z njeno pristojnostjo za izdajanje upravnih aktov o vpisu oziroma ponovnem vpisu v seznam aktivnih preizkušenih davčnikov. Tožena stranka je po določbi prvega odstavka 8. člena ZRev-2 pravna oseba zasebnega prava, po drugem odstavku tega člena pa se zanjo uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavode, če ni v tem zakonu drugače določeno. Njena pristojnost za postopanje in odločanje v upravnih zadevah je zato odvisna od obsega javnega pooblastila za izvrševanje upravne funkcije, ki se skladno z 121. členom Ustave lahko prenese izključno z zakonom ali na podlagi zakona.

7. Kot v odgovoru na tožbo utemeljeno opozarja tožena stranka, je Inštitutu z ZRev-2 (v 10. točki prvega odstavka 9. člena) podeljeno javno pooblastilo za vodenje štirih registrov, in sicer registra revizijskih družb in revizijskih subjektov tretjih držav, registra pooblaščenih revizorjev, registra pooblaščenih ocenjevalcev in registra oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje Inštitut. Seznama aktivnih davčnikov pa tožena stranka ne vodi na podlagi javnega pooblastila, temveč na podlagi Statuta tožene stranke in Pravilnika o pogojih za uvrščanje na sezname aktivnih imetnikov strokovnega naziva iz člena 9/II-7. ZRev-2, ki ga je sprejel Svet Inštituta kot organ upravljanja zavoda. Seznam aktivnih preizkušenih davčnikov z zakonom ni predpisan in odločanje o vpisu oziroma ponovnem vpisu v seznam aktivnih davčnikov že zato ni odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi na področju upravnega prava. Na navedeno tudi ne vplivajo določbe 122. člena ZRev-2, na katere se v tožbi in pripravljalni vlogi sklicuje tožnik in ki, ob upoštevanju 117. člena ZRev-2, veljajo le za postopke nadzora, ki ga opravlja tožena stranka kot nadzorni organ na podlagi določb tega zakona, torej za nadzor nad kakovostjo dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev, za katerega je pooblaščena na podlagi 5. točke prvega odstavka 9. člena ZRev-2. 8. Ker tožena stranka seznama aktivnih preizkušenih davčnikov ne vodi na podlagi javnega pooblastila, javno pooblastilo pa ji tudi ni podeljeno za odločanje o vpisu oziroma ponovnem vpisu v navedeni seznam, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Ker procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o tožbi niso izpolnjene, posledično tudi ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o začasni odredbi, ki je v dopustnosti tožbe. Zato je sodišče tudi predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. K III. točki izreka:

10. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.