Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik je revizijo vložil po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali njegov zakoniti zastopnik in tudi ni pooblaščenec – predstavnik sindikata, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov. Takšna revizija je po drugem odstavku 374. člena ZPP nedovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.
Revizija se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 30. 9. 2009. Ugotovilo je obstoj delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki do 8. 9. 2010, ko je delovno razmerje prenehalo na podlagi 118. člena Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Do tega datuma je tožniku priznalo pravice iz delovnega razmerja, ugodilo reparacijskemu zahtevku in toženi stranki naložilo v plačilo 14.400 EUR odškodnine v skladu s 118. členom ZDR. Obrazložilo je, da je bil dejanski razlog za prehajanje delovnega razmerja diskriminacijski, ne pa poslovni.
2. Sodišče druge stopnje je po opravljeni obravnavi ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožena stranka ni diskriminatorno obravnavala tožnika, temveč je obstajal poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje sprejelo napačno dokazno oceno in da je bila reorganizacija tožen stranke sprejeta le zato, da bi se ga lahko odpustilo zaradi osebnih zamer s predsednikom uprave.
4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
5. Revizija ni dovoljena.
6. Na podlagi tretjega odstavka 86. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) lahko stranka opravlja pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema velja za stranko, ki ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Dodatna izjema je predpisana tudi za postopek v individualnih delovnih sporih. Po 35. členu ZDSS-1 namreč v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev, ki ga ta zaposli za zastopanje svojih članov, in je opravil pravniški državni izpit. 7. Tožnik je revizijo vložil po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali njegov zakoniti zastopnik in tudi ni pooblaščenec – predstavnik sindikata, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov.
8. Takšna revizija je po drugem odstavku 374. člena ZPP nedovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.