Jedro

Izrek prvostopenjske inšpekcijske odločbe je določen, ker predlaga vzpostavitev stanja, določenega v gradbenem dovoljenju.

Izrek

1.Tožba se zavrne.

2.Zahteva tožeče stranke in tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni upravni organ je z odločbo, številka 06122-1571/2005 z dne 12. 1. 2010, odločil, da mora inšpekcijska zavezanka A.A. (tožnica) v roku 3. mesecev po vročitvi te odločbe odstraniti del objekta: povečan – podaljšan prizidek (na severni strani stanovanjske hiše) proti vzhodu v širini 0,60 m, po celotni dolžini 5 m in po vsej višini prizidka (pritličja, nadstropja) na zemljišču s parcelno številko 794/1 k.o. ..., ter vzpostaviti stanje določeno v gradbenem dovoljenju, številka 351-154/2005 z dne 22. 7. 2005, ki ga je izdala UE Žalec na svoje stroške (točka 1 izreka). Pod točko 2 je odločeno, da se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, če vloženo dejanje ne bo izvršeno na način in v roku kot je to določeno v 1. točki, nadalje, da pritožba ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka), in da stroškov postopka ni (4. točka izreka). V obrazložitvi prvostopni upravni organ navaja, da je ob inšpekcijskem pregledu dne 27. 9. 2005 ugotovljeno, da bi investitorica lahko zgradila prizidek k stanovanjski hiši tlorisne velikosti 5m x 9m, dejansko pa je zgradila prizidek tlorisne velikosti 5m x 9,6m in sicer tako, da je prizidek povečan – podaljšan za 0,60m proti vzhodu. Prav tako je v smeri sever – jug podaljšan balkon na vzhodni strani objekta v dolžini 5m, predviden po projektni dokumentaciji pa je samo 2m. Objekt je tlorisno povečan tako v pritličju kot tudi v nadstropju. V nadaljevanju navaja potek postopka od leta 2005 dalje, izdano gradbeno dovoljenje, inšpekcijske postopke in zaprosilo inšpekcijske zavezanke za spremembo gradbenega dovoljenja. Ugotovljeno je, da je UE Žalec z odločbo, številka 351-15/2006-18 z dne 20. 12. 2006 zavrnila zahtevo A.A. za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja z dne 22. 7. 2005, da je zavrnjena pritožba zoper to odločbo, in da je s sodbo v upravnem sporu, številka U 99/2007 z dne 20. 9. 2007 zavrnjena tudi tožba proti odločbi UE Žalec, številka 351-15/2006-18 z dne 20. 12. 2006. Odločitev je potrjena s sodbo Vrhovnega sodišča RS Ljubljana, ki je izdalo sklep X Ips 746/2007-5 z dne 5. 3. 2008, s katerem je revizija zavržena. Navaja, da drugi odstavek 153. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, številka 102/04, ZGO-1, UPB1, 126/07, 108/09 – v nadaljevanju ZGO-1) določa, da mora investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu. Navaja še, da je gradbenega inšpektorica na podlagi meritev na kraju samem ter predloženega gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije – načrt arhitekture 1, ki jo je izdelal B. d.o.o., številka 138/05 junij 2005, ki je sestavni del omenjenega dovoljenja, nedvomno ugotovilo, da se je objekt – prizidek k stanovanjski hiši zgradil v skladu s pogoji določenimi v gradbenem dovoljenju. Tožena stranka s pritožbeno odločbo potrjuje odločitev prvostopnega organa in tudi pojasnjuje, da mora investitorka odstraniti tisto, kar je neskladno zgradila in na kar se inšpekcijski ukrep nanaša in nič drugega. V tem primeru je to odstranitev podaljšanega prizidka na severni strani stanovanjske hiše proti vzhodu v širini 0,6 m po celotni dolžini 5m in po vsej dolžini prizidka, na zemljišču s parcelno številko 794/1 k.o. ... ter vzpostavitev stanja, določenega v tem dovoljenju. Izrek takšnega ukrepa kot izhaja iz 153. člena ZGO-1 pa je za upravni organ obligatoren, ker nima pooblastila za morebiten izrek drugačnega ukrepa oziroma za tehtanje načela sorazmernosti z vrednostjo prizidka. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je treba angažirati izvedenca gradbene stroke pa navaja, da skladno z 189. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev sodbe, potrebno strokovno mnenje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek ne razpolaga, opravi dokaz z izvedenci. V tem primeru je postopek vodila uradna oseba, ki je hkrati tudi gradbena inšpektorica, ki razpolaga s strokovnim znanjem.

Tožnica v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, bistveno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da gre za napačen izrek, ki ni izvršljiv. Tožena stranka sicer pravilno povzema zakonsko dikcijo pojma neskladne gradnje, vendar pa to pomeni, da je gradbeno dovoljenje izdano, takšna gradnja oziroma dela pa se izvajajo v nasprotju s pogoji določenimi z gradbenim dovoljenjem. Tožnica pa vendarle ne more vzpostaviti prejšnjega stanja, ker še ni bilo stanja, katerega je potrebno vzpostaviti, poleg tega, pa bi kakršenkoli poseg v obstoječi prizidek pomenil poseg v samo gradbeno dovoljenje, torej legalno gradnjo, česar pa tožena stranka ne more zahtevati. Tožnica vztraja pri trditvi, da je izrek nedoločen. Ne sprejema razlage tožene stranke, na kakšen način je mogoče ugotoviti obseg vzpostavitve prejšnjega stanja, ker se izvršuje odločba. Izreka ni mogoče nadomestiti s posamezni dokazi, zbranimi v upravnem spisu, ker bi bilo s tem kršeno temeljno načelo materialne in formalne pravnomočnosti upravnega akta in vezanost upravnega organa na takšen akt. Zaslišanje stranke ni upravni akt, temveč je eden izmed dokazov, katere presodi upravni organ. Tako na določljivost izreka odločbe ne vpliva prošnja za spremembo gradbenega dovoljenja, ki se prilaga kot dokaz v tožbi. Poseg v lastninsko pravico posameznika predstavlja takšno omejitev, ki mora temeljiti na zakonu, sicer je kršena ustava, ki opredeljuje upravičenja, ki izvirajo iz lastnine. Tako je neutemeljeno zavrnjen dokaz z angažiranjem izvedenca gradbene stroke. Tožnica tako pričakuje, da bo sodišče dokaznemu predlogu sledilo. Pripominja še, da si je sporni prizidek ogledal župan Lojze Posedel, ki je tožnici obljubil vso potrebno pomoč, da prizidek ostane takšen kot je, glede na novo zakonodajo oziroma uredbo za izračun vplivnega območja, prizidek ne vpliva na sosednjo parcelo, od katere je odmaknjen 3,40m. Celo sam stanovanjski objekt stoji bližje parcelni meji za več kot 1m, kar pomeni, da je oddaljen od parcelne meje soseda za okoli 2,40m. Predlaga, da se obe upravni odločbi odpravita, in da se vrne zadeva prvostopnemu organu v ponovno obravnavo, in da sodišče odloči, da je tožena stranka dolžna povrniti tožnici stroške postopka v roku 15. dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Po pregledu odločb prve in druge stopnje ter listin upravnega spisa je sodišče ugotovilo, da sta odločbi zakoniti in pravilni. Med strankama postopka ni sporno, da obravnavani objekt ni bil zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem Upravne enote Žalec, številka 351-154/2005 z dne 22. 7. 2005, glede na to, da je investitorica (tožnica v tem sporu) sicer dovoljeno gradnjo prizidka povečala tako, da je objekt podaljšala za 60 centimetrov proti vzhodu, in da je na vzhodni strani objekta podaljšala balkon z dovoljene dolžine 2m, na dolžino 5m. Nadalje med strankama tudi ni sporno, da je tožnica vložila zahtevek za spremembo gradbenega dovoljenja, ki pa je bil pravnomočno zavrnjen. Na podlagi navedenega so bili tudi po presoji sodišča izpolnjeni vsi pogoji iz drugega odstavka 153. člena ZGO-1 za izrek inšpekcijskega ukrepa odstranitve tistega dela objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem. Na zakonitost inšpekcijske odločbe ne vplivajo tožbene navedbe, da tožeča stranka ne more vzpostaviti prejšnjega stanja, ker sploh ni bilo stanja, katerega je treba vzpostaviti, in bi kakršenkoli poseg v obstoječi prizidek pomenil hkrati poseg v samo gradbeno dovoljenje, izvršitev ukrepa pa bi posegla tudi v ustavnopravno varovano lastninsko pravico. Izrek prvostopne inšpekcijske odločbe je namreč določen, ker predlaga vzpostavitev stanja določenega v gradbenem dovoljenju, tako da takšne tožbene navedbe nimajo nobene pravne podlage. Ker je gradbena inšpektor(ica) ugotovila, da v obravnavani zadevi gradnja ni bila skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem, tudi ni bilo treba pridobiti strokovnega mnenja izvedenca gradbene stroke, na katerega se sklicuje tožeča stranka. Da je gradbena inšpektorica strokovno usposobljena oseba, pa je pojasnila že tožena stranka v pritožbeni odločbi. Pri izreku inšpekcijskega ukrepa, ki je v javnem interesu, je namreč inšpektor suveren, ker mora biti ukrepanje hitro in učinkovito. Glede na določbe ZGO-1 inšpektor pri svojem odločanju ni dolžan čakati na mnenje izvedenca pred izdajo svoje odločbe, saj gre za gradnjo objektov, ki ni skladna z gradbenim dovoljenjem. Pri izreku takega inšpekcijskega ukrepa se tudi ni mogoče sklicevati na načelo sorazmernosti, saj je v javnem interesu, da investitorji gradijo objekte skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem in je tako tudi neutemeljena trditev tožeče stranke, da gre za poseg v lastninsko pravico posameznika.

Glede na navedeno, je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta zakonit, in ker je izdana odločba na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1).

K točki 2 izreka: Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.