Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke.

Revidentka ni konkretno, jasno in določno izpostavila pravnega vprašanja, ki je pomembno po vsebini zadeve in glede katerega pričakuje stališče Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Zatrjevani pogoji za dovoljenost revizije, tako tudi zelo hude posledice, morajo biti izkazani v reviziji, kar pa s prepisom 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Celje z dne 12. 1. 2010. Z navedeno inšpekcijsko odločbo je bilo revidentki naloženo, da mora v roku 3 mesecev po vročitvi odločbe odstraniti del objekta: povečan – podaljšan prizidek (na S strani stanovanjske hiše) proti vzhodu v širini 0,60 m, po celotni dolžini 5,00 m in po vsej višini prizidka (pritličje, nadstropje), na tam navedenem zemljišču, in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju z dne 22. 7. 2005, ki ga je izdala Upravna enota Žalec, vse na svoje stroške (1. točka izreka); odločeno, da se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah, če inšpekcijska zavezanka naloženega dejanja ne bo izvršila na način in v roku, kot je to določeno v 1. točki izreka (2. točka izreka); da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa in da ni stroškov postopka (3. in 4. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo z dne 1. 3. 2010 revidentkino pritožbo zoper izpodbijano inšpekcijsko odločbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

7. Revidentka je izpolnjevanje zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije utemeljila z navedbo: „pomembno pravno vprašanje se nanaša na pravni pojem vzpostavitve prejšnjega stanja, kar bo obrazloženo v nadaljevanju“. V nadaljevanju je navedla: „ da gre po eni strani za pravno vprašanje vzpostavitve prejšnjega stanja v primeru odločanja inšpekcijskih organov in izvršljivosti odločitve povezane z opredelitvijo do vprašanja legalne gradnje skladno pravnomočnemu gradbenemu dovoljenju in vplivom na obstoječi objekt ter vplivom na obseg vzpostavitve prejšnjega stanja“.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s temi navedbami ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije. Ni namreč natančno in konkretno navedla, katero je glede na vsebino obravnavane zadeve pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, niti ni pojasnila okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost. Njena opredelitev pravnega vprašanja je nekonkretizirana in ne ustreza standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, kot je opisan v 6. točki te obrazložitve. Ker revidentka ni konkretno, jasno in določno izpostavila pravnega vprašanja, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve in glede katerega pričakuje jasno stališče Vrhovnega sodišča, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

9. Revidentka uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

10. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010), mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Šele na podlagi izkazane trditvene podlage lahko Vrhovno sodišče presodi, ali ima izpodbijana odločitev za revidenta res zelo hude posledice.

11. Izpolnjevanje tega pogoja za dovoljenost revizije je revidentka utemeljila s prepisom besedila določbe 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V zaključku revizije pa je navedla, da bi se do velike premoženjske škode lahko opredelil izvedenec gradbene stroke šele po tem, ko bi bila rešena osnovna procesna in pravna vprašanja.

12. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in glede na to, da morajo biti pogoji za dovoljenost revizije izkazani v reviziji ob njeni vložitvi, revidentka s temi navedbami zatrjevanih zelo hudih posledic ni izkazala. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

13. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).