Jedro

Razlogi za omejitev gibanja iz razloga begosumnosti morajo biti konkretno navedeni v sklepu omejitvi gibanja.

Tožena stranka se v pritožbi ne more sklicevati na okoliščine, ki jih v izpodbijanem sklepu ni navedla in ki so nastopile že po izdaji sklepa o omejitvi gibanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožnikovi tožbi, izpodbijani sklep tožene stranke, št. 2142-54/2012/4 (1371-08) z dne 11. 7. 2012, s katerim je tožena stranka na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena v povezavi s tretjo alinejo 55. člena ter tretjo alinejo prvega odstavka 59. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ) tožniku omejila gibanje na prostore Centra za tujce do prenehanja razlogov oziroma najdlje za tri mesece z možnostjo podaljšanja še za en mesec, in sicer od 10. 7. 2012 od 11.00 ure do dne 10. 10. 2012 do 11.00 ure.

2. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje navaja, da odločitev tožene stranke ne prestane strogega testa sorazmernosti. Pridobitev podatkov iz Eurodac-a ne zadošča. Po izdaji sklepa je Madžarska sporočila, da ne prevzame odgovornosti za reševanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito. Ni ugotovljena begosumnost. Upoštevati je treba razloge navajanja različnih osebnih podatkov. Ni obrazloženo, zakaj je bil odrejen najstrožji ukrep. Tožnik ima zdravstvene težave.

3. Tožena stranka v pritožbi predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbo zavrne. Sodišče prve stopnje je kršilo postopek v upravnem sporu in zmotno uporabilo materialno pravo. Res je, da razloga za omejitev gibanja po 59. členu ZMZ ni več, še vedno pa obstoji razlog ugotavljanja istovetnosti. Nemčija je naknadno sporočila, da se je tožnik v Nemčiji predstavljal še s šestimi različnimi podatki, pa tudi na Madžarskem. Pojasnila glede neposredovanja dokumentov niso prepričljiva. Oblika omejitve je obrazložena, razlog omejitve gibanja je smiselno razviden iz sklepa – preprečitev nezakonitih prehajanj mej.

4. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka navaja, da tožena stranka spreminja razloge svoje odločitve. Istovetnost je ugotovljena. Test sorazmernosti govori v prid tožniku. Predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sklep tožene stranke temelji na dveh pravnih podlagah, in sicer na prvi alineji 51. člena ZMZ (ugotavljanje istovetnosti) in na tretji alineji prvega odstavka 59. člena ZMZ (pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze Eurodac).

7. Glede na ugotovitve postopka med strankama ni sporno, da ne obstaja več razlog omejitve gibanja na podlagi 59. člena ZMZ, tožena stranka v pritožbi to izrecno sama navaja. S tem je odpadla prva pravna podlaga omejitve gibanja. Glede druge pravne podlage omejitve gibanja po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožena stranka v sklepu o omejitvi gibanja, ki je bil odpravljen, ni ugotovila begosumnosti tožnika, saj sklep ne navaja okoliščin, s katerimi bi bila begosumnost utemeljena. Tožena stranka se v pritožbi ne more sklicevati na okoliščine, ki jih v izpodbijanem sklepu ni navedla in ki so nastopile že po izdaji sklepa o omejitvi gibanja. Če tožnikova istovetnost še ni bila ugotovljena in so po njeni presoji podani razlogi za omejitev gibanja, bo lahko tožena stranka v zadevi ponovno odločila in svojo odločitev utemeljila s konkretnimi razlogi. Iz uveljavljanih razlogov pa pritožba tožene stranke ni utemeljena.

8. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 76. člena ZUS pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.