Jedro

Ker je investitor s spremembo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja uskladil odmike z določili občinskega prostorskega akta, nameravana gradnja izpolnjuje pogoje iz 66. člena ZGO-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo pod I. točko izreka izdala delno gradbeno dovoljenje za ureditev nivojskih prehodov cest z železnico na odseku železniške proge Pragersko - Hodoš, sklop F, od kilometra 27 + 772 do kilometra 41 + 662, podsklop F7, na zemljišču tam navedenih parcelnih številk, vse k.o. ..., pri čemer navaja, da gradnja obsega odstranitev tam navedenih objektov, rekonstrukcijo in novogradnjo in da gre za zahteven objekt; pod II. točko izreka pa navaja sestavne dele tega dovoljenja, ki so projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), ki ga sestavljajo vodilna mapa, načrti in elaborati in soglasja ter mnenja tam navedenih pristojnih organov in organizacij; v nadaljnjih točkah izreka pa je odločeno še, da so za investitorja obvezujoči podrobnejši mikrolokacijski tehnični in oblikovalski pogoji obravnavanega posega ter rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, ki so določeni v dokumentaciji, navedeni v II. točki tega dovoljenja in v Državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš, med drugim tudi, da zaradi te gradnje ne smejo biti prizadete pravice in pravne koristi tretjih oseb in da škodo, ki bi nastala zaradi kršitev pravic in pravnih koristi, trpi investitor. V obrazložitvi navaja, da je bilo investitorju, Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za infrastrukturo, že dne 14. 10. 2013 izdano delno gradbeno dovoljenje za podsklope F1, F2 in F3. Ugotavlja, da se obravnavani poseg nahaja v območju, ki se ureja z Državnim prostorskim načrtom za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko - Hodoš (DPN), ki ga je Vlada RS sprejela z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko - Hodoš (Uredba o DPN). DPN obravnava elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko - Hodoš, novogradnjo elektronapajalnih postaj, ureditev prečkanja železniške proge, ureditve povezovalnih cest, vodnogospodarske ureditve, rušitve objektov, prestavitve in zaščite komunalne in energetske infrastrukture in protihrupnih ukrepov. Po 40. členu Uredbe DPN se lahko ureditve, ki jih določa DPN, izvedejo v eni ali več etapah. Predvidena etapa - sklop F oziroma podsklop F7 predstavlja funkcionalno sklenjeno celoto. Uredba v 46. členu določa, da so pri uresničitvi DPN dopustna odstopanja od funkcionalnih tehničnih kršitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ugotavlja, da je v konkretnem primeru prišlo do posamičnih odstopanj od rešitev, določenih v DPN, vendar so vse rešitve v skladu z dopustnimi tolerancami, k projektnim rešitvam pa so bila pridobljena tudi vsa potrebna soglasja pristojnih organov in organizacij. Nadalje ugotavlja, da ima investitor pravico graditi na vseh zemljiščih, navedenih v I. točki izreka tega dovoljenja, pri čemer so bila upoštevana dokazila o pravici graditi po stanju v zemljiški knjigi. Ker je bilo na podlagi predložene dokumentacije ugotovljeno, da imajo v postopku zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi pravico sodelovati tudi druge osebe, ki so lastniki zemljišč v neposredni bližini obravnavane gradnje, je bila razpisana ustna obravnava, na kateri je bilo na zapisnik podanih 13 izjav. Vse izjave stranskih udeležencev so bile posredovane investitorju, ki se je do njih tudi opredelil. V nadaljevanju podrobno opredeljuje posamične izjave in v zvezi z njimi podaja odgovore. Izjave stranskih udeležencev so se tako nanašale na cenitve ali zahteve po dodatnih odkupih, na dostope do zemljišč ali objektov v času gradnje in po njej, na izgradnjo protihrupnih ograj ob obstoječih cestah, na protihrupno zaščito, na prelivanje meteornih voda in na projektirane odmike ceste od objektov, kjer odmiki naj ne bi ustrezali odmikom, določenim z občinskim prostorskim načrtom. V zvezi s tem pojasnjuje, da se območje predmetne gradnje v celoti ureja z DPN, ki pa glede odmikov nima posebnih določb. Investitor je predložil tudi vsa dokazila o pravici graditi za vsa zemljišča, navedena v I. točki izreka, ki so potrebna za gradnjo podsklopa F7, ni pa še predložil vseh potrebnih dokazil za ostale podsklope. Zato je bilo izdano le delno gradbeno dovoljenje, s katerim je bilo odločeno le o delu investitorjevega zahtevka, ki se nanaša na podsklop F7. Tožnici vlagata tožbo iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb postopka. V zvezi z bistveno kršitvijo določb postopka navajata, da je tožeča stranka (op. sodišča : tožena stranka) spremenila PGD v delu, ki se nanaša na izgradnjo cestišča in pločnika Cankarjeva ul v Murski Soboti vzdolž parcele tožnic, t.j. parcele 1953/3, k.o. ... Tožnici sta šele iz obrazložitve izpodbijanega gradbenega dovoljenja izvedeli, da naj bi bili vabljeni na ustno obravnavo z dne 13. 12. 2013, na kateri bi se izrekli o spremembi PGD in ker se ustne obravnave nista udeležili, je tožena stranka štela, da se s spremembo PGD strinjata. Te navedbe pa niso resnične. Tožnicama oziroma njuni pooblaščenki je bila dne 4. 12. 2013 dostavljena priporočena pošiljka, v kateri je njuna pooblaščenka prejela dopis Ministrstva za infrastrukturo in prostor z dne 2. 12. 2013, elaborat geodetske storitve A. in spremembo PGD iz novembra 2013, ni pa prejela vabila na ustno obravnavo. Pooblaščenka tožnic je namreč takoj po prejemu izpodbijane odločbe pošiljko odnesla na pošto in jo dala ponovno stehtati, vendar je bila teža pošiljke nekoliko manjša, kot je navedeno na potrdilu o priporočeno oddani pošiljki na pošto, kar pomeni, da v pošiljki ni bilo vabila. Vabilo bi tudi moralo biti vročeno po določbah 83. člena ZUP. Ker tožnici vabila na ustno obravnavo nista prejeli, za njiju tudi ne morejo nastati pravne posledice neupravičenega izostanka z naroka. Ker je tožena stranka kršila določbe o osebnem vročanju in je ta kršitev bistveno vplivala na odločitev v upravnem postopku, je s tem utemeljena zatrjevana absolutna kršitev določb ZUP in je posledično izpodbijana odločba nezakonita. Glede napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava tožnici navajata, da bi moral upravni organ že tekom postopka, pred vključitvijo pooblaščenke v postopek, opozoriti tožnici, da se novogradnja po prvotnem PGD približa na 0,60 m, pa tega ni storil in sta bili tožnici postavljeni pred dejstvo, da po prvotnem PGD, ki je bil spremenjen šele na izrecno zahtevo tožnic, namerava investitor izven gradbene parcele izvajati podbetoniranje njune stavbe zaradi višinskih razlik terena, ki bodo nastale z gradnjo. Po spremenjenem PGD projektu je investitor sicer odmaknil nameravano gradnjo od hiše tožnic tako, da je novo odmerjena meja, ki hkrati predstavlja robnik pločnika, oddaljena 1,58 m od vogala vetrolova in je objekt (novogradnja cestišča s pločnikom) oddaljen 3,57 m od Z vogala stavbe in 1,88 m od V vogala stavbe na naslovu ..., vendar pa s temi odmiki ni dosežen normativ 1,5 m odmika novogradnje od obstoječih stavb, ki je določen z 49. členom OPN Murska Sobota. Znotraj teh odmikov (1,58 m) je po spremenjenem PGD predvidena še izgradnja parapetnega zidu zaradi premoščanja višinskih razlik in izgradnja stopnic do stavbe tožnic, brez katerih dostop do stavbe zaradi višinskih razlik terena ni možen. Iz povedanega sledi, da tožena stranka ni upoštevala določb 66. člena ZGO-1, da mora pri izdaji gradbenega dovoljenja preveriti skladnost nameravane gradnje s prostorskimi akti. DPN ne predpisuje posebej odmikov novogradnje od obstoječih stavb, zato za te odmike velja zgoraj navedeni prostorski akt Murske Sobote. Poleg odmikov izpodbijana odločba krši tudi določbe 54. in 66. člena, da mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja razpolagati z zemljiščem, potrebnim za gradnjo, investitor pa v delu, ki se nanaša na parcelo tožnic, z zemljiščem ne razpolaga. Začet je razlastitveni postopek za 25 m2, tj. za del zemljišča, ki novo nastalo mejo med zemljiščem tožnic in novogradnjo odmika za 1,58 m od parcelne meje, vendar pa je iz spremenjenega PGD, ki sta ga tožnici prejeli, razvidno, da bo investitor na zemljišču tožnic zgradil nujne objekte, stopnice in parapetni zid, ki omogočajo dostop do stavbe tožnic. Tožnici sodišču predlagata, da po izvedenem dokaznem postopku izpodbijano delno gradbeno dovoljenje odpravi in zadevo vrne organu, ki je odločbo, v nov postopek. Priglašata tudi plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je bilo pooblaščenki tožeče stranke poslano vabilo na ustno obravnavo z dopisom z dne 3. 12. 2013 in priložena tudi vsa dokumentacijo, ki jo je v postopku predložil investitor. Meni, da navedbe tožnic, da s pošiljko odvetnica ni prejela tudi vabila na ustno obravnavo, niso resnične, saj teža pošiljke, na katero se sklicujeta tožnici, ne dokazuje vsebine pošiljke. Pojasnjuje, da glede na obseg dokumentacije, pošiljke odvetnici ni bilo mogoče posredovati v kuverti, predpisani za osebno vročanje, zato je bila poslana v navadni kuverti s priloženo povratnico, kar pa ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Odvetnica je pošiljko prevzela ter je bila seznanjena z njeno vsebino in do izdaje gradbenega dovoljenja ni podala nikakršnih pripomb, niti se ni udeležila ustne obravnave. Nadalje navaja, da sta bili tožnici prvič obveščeni o tem, da teče postopek gradbenega dovoljenja dne 18. 6. 2013, z dvema dopisoma. Hkrati sta bili povabljeni na ustno obravnavo dne 24. 7. 2013. Tožnici sta bili v postopku izdaje gradbenega dovoljenja prvič seznanjeni s projektno dokumentacijo na ustni obravnavi dne 24. 7. 2013. Pripombe, ki jih je v zvezi s projektno dokumentacijo podal njun tedanji pooblaščenec dne 17. 7. 2013, torej pred ustno obravnavo, pa so bile podane na podlagi seznanitve in dogovorov, ki so potekali izven upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja v zvezi s pridobivanjem pravice graditi na zemljiščih, v lasti tožnic. Tovrstni dogovori investitorja in lastnikov zemljišč pa niso predmet upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. V nadaljevanju postopka sta bili tožnici redno vključeni v postopek, seznanjeni s projektno dokumentacijo in jima je bilo omogočeno, da na projektne rešitve, ki jih je postopku predložil investitor, podajata svoje pripombe. Tako sta bili v postopku izdaje gradbenega dovoljenja s projektom PGD seznanjeni na ustni obravnavi dne 24. 7. 2013 in sta svoje pripombe podali na zapisnik na obravnavi ter naknadno še z dopisom. Te pripombe so bile posredovane investitorju, ki se je do njih tudi opredelil in iz podanih odgovorov izhaja, da bo projektna rešitev spremenjena. Investitor je tudi dopolnil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja in priložil spremembo PGD (oktober 2013), ki obravnava navedene projektne rešitve. Tožnici sta bili o tem seznanjeni na ustni obravnavi dne 14. 11. 2013 in sta na predstavljene spremembe tudi podali svoje pisne pripombe. Tudi do teh se je investitor opredelil in so bile tožnicama posredovane z dopisom z dne 3. 12. 2013, skupaj s spremembo načrta ureditve ceste in geodetskim načrtom ter vabilom na ustne obravnave. Prereka navedbe, da so bile v postopku kršene določbe 54. in 66. člena ZGO-1. Kot dokazilo o pravici graditi na zemljišču s parc. št. 1953/6, k.o. ... je bil upoštevan sklep UE Murska Sobota z dne 27. 11. 2013, s katerim je bil uveden razlastitveni postopek na navedenem zemljišču in je bila uvedba razlastitvenega postopka pred izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja zaznamovana v zemljiški knjigi. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno ter posledično zavrne tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi, kot jih je tožena stranka navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe in se, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). Glede na tožbene navedbe pa še dodaja: Po določbi prvega odstavka 63. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) pristojni organ za gradbene zadeve povabi stranke, da se seznanijo z nameravano gradnjo in se o njej izrečejo na obravnavi. V tem vabilu je treba stranke posebej opozoriti na to, da se bo v primeru, če se vabilu ne bodo odzvale in svojega izostanka ne bodo opravičile, štelo, da se z nameravano gradnjo strinjajo.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bila pošiljka tožene stranke pooblaščenki tožnic, ki sta se postopka udeleževali kot stranski udeleženki, poslana dne 3. 12. 2013 in jo je slednja prejela dne 4. 12. 2013, kar izhaja iz povratnice o prejemu pošiljke, ki je v spisu in kar med strankama niti ni sporno. Po določbi petega odstavka 89. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se šteje, da je z vročitvijo dokumenta pooblaščencu za vročitve opravljena vročitev stranki.

V zadevi ni sporno, da je pošiljka zajemala spremenjeni PGD (tri dokumente), sporno pa je, ali je zajemala tudi vabilo na obravnavo. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bilo vabilo na obravnavo pooblaščenki tožnic poslano. Tožnici v zvezi s tem zatrjujeta, da je njuna pooblaščenka takoj po prejemu izpodbijane odločbe prejeto pošiljko odnesla na pošto in jo dala ponovno stehtati in je bila teža pošiljke manjša, kot izhaja iz potrdila priporočeno oddane pošiljke na pošti. Ker tožnici manjšo težo pošiljke samo pavšalno zatrjujeta in tega z ničemer ne izkažeta, njuno zgolj pavšalno in z ničemer izkazano navedeno zatrjevanje ne more biti upoštevno.

V vabilu na obravnavo sta bili tožnici opozorjeni na posledice neupravičenega izostanka in na možnost podaje pisne izjave do izdaje gradbenega dovoljenja. Tožnici se kljub zgoraj navedenim posledicam obravnave nista udeležili, niti nista svojega izostanka opravičili. Kljub izostanku na obravnavi pa sta imeli tudi možnost, da glede spremembe PGD v zvezi z načrtom ureditve cest na podsklopu F7 in geodetskim načrtom podata svojo pisno izjavo, saj to, da jima je bila navedena dokumentacija vročena, ni sporno. Vendar tožnici tudi svoje pisne izjave nista podali, čeprav sta po mnenju sodišča od prejema pošiljke (4. 12. 2013) do same obravnave (13. 12. 2013) oziroma do izdaje gradbenega dovoljenja za to imeli dovolj časa.

Tudi ni utemeljen tožbeni ugovor, da so bile s tem, ker pošiljka pooblaščenki tožnic ni bila vročena po določbah o osebnem vročanju, bistveno kršene določbe ZUP. Po mnenju sodišča namreč s tem, da je bila pošiljka zaradi svoje teže vročena z navadno pošiljko s povratnico in ne z osebnim vročanjem, ne gre za bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Opustitev osebnega vročanja v konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve. Tožnici sta namreč imeli možnost, da se glede spremenjene projektne dokumentacije udeležita obravnave ali pa podata svojo izjavo, pa tega nista storili. Ker dane možnosti nista izkoristili, je tožena stranka upravičeno štela, da se z gradnjo strinjata.

Tožnici v tožbi navajata, da je tožena stranka spremenila PGD v delu, ki se nanaša na izgradnjo cestišč in pločnika Cankarjeva ulica v Murski Soboti vzdolž njune parcele, tj. parc. št. 1953/3, k.o. ... Zatrjevana tožbena navedba ne more biti upoštevna. Iz izpodbijane odločbe namreč ne izhaja, da bi se gradbeno dovoljenje nanašalo tudi na gradnjo na parc. št. 1953/3, k.o. ... temveč je iz izpodbijane odločbe razvidno samo, da je v gradnjo vključena parc. št. 1953/6, k.o. ...

Tožnici v tožbi navajata tudi, da se bo kljub odmikom gradnje od njune parcele na njunem zemljišču izvajala gradnja parapetnega zidu in stopnic, katerih gradnja je nujno potrebna zaradi višinskih razlik terena. Iz dopisa investitorja in spremembe PGD izhaja, da je stanovanjski objekt na naslovu ... na vseh mestih oddaljen od roba parcele št. 1953/6, k.o. ...a več kot 1,5 m, kar je v skladu z OPN občine Murska Sobota. Prav tako je iz dopisa investitorja razvidno, da gradnja parapetnega zidu ni več potrebna in da do te gradnje ne bo prišlo, v kolikor tožnici tega ne želita.

Ker je torej investitor s spremembo PGD iz novembra 2013, glede na to, da DPN ne vsebuje posebnih določb glede odmikov, uskladil odmike skladno z občinskim prostorskim aktom, to pomeni, da investitor izpolnjuje pogoje iz 66. člena ZGO-1. Investitor pa je zadostil tudi pogojem iz 54. člena in drugim pogojem iz 66. člena ZGO-1, da razpolaga z zemljiščem, potrebnim za gradnjo, saj je k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložil dokazilo o pravici graditi na v izreku izpodbijanega gradbenega dovoljenja navedenih zemljiščih po stanju v zemljiški knjigi, v zvezi z zemljiščem v lasti tožnic pa sklep o razlastitvi, pri čemer je tožena stranka pojasnila, da je bila uvedba razlastitvenega postopka s sklepom Upravne enote Maribor z dne 27. 11. 2013, ki je sestavni del upravnih spisov, zaznamovana v zemljiško knjigo pred izdajo izpodbijanega sklepa. Zato so neutemeljene tožbene navedbe glede gradnje parapetnega zidu in stopnic (kot izhaja iz spremenjene PGD, gre za 3 stopnice) na njunem zemljišču, v zvezi s katerimi sicer tudi tožnici zatrjujeta, da so za gradnjo nujno potrebni zaradi višinskih razlik terena.

Ker je glede na navedeno izpodbijano delno gradbeno dovoljenje po presoji sodišča pravilno in zakonito, je sodišče tožbo tožnic na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji senata, ker v tožbi navedena dejstva ali dokazi ne morejo vplivati na odločitev v zadevi.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.