Jedro

Tožnika za uveljavitev svoje terjatve v stečajnem postopku opr.štev. St 10/95 nista bila napotena na pravdo, kar je razvidno iz sklepa o zavrženju upniške terjatve tožnice z dne 20.12.1995 (list.štev.179 v spisu) in kar tožnika sama priznavata v prvem postopku in sedaj v pritožbi. Tako tožnika ne izkazujeta pravnega interesa za vložitev tožbe za ugotovitev obstoja njune terjatve oziroma za vodenje postopka po taki tožbi, kakršno predvideva Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL kot lex specialis in kar ima v mislih določba člena 187/II ZPP, ko dopušča vložitev ugotovitvene tožbe, če to določajo posebni predpisi. Gre za procesno predpostavko, upoštevno po uradni dolžnosti. Če sodišče ugotovi obstoj navedene procesne ovire, je treba tožbo zavreči v smislu člena 288/II ZPP.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka trpi sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev : Z izpodbijanim sklepom z dne 25.11.1996 je prvostopno sodišče naložilo tožeči stranki, da plača toženi stranki pravdne stroške v znesku 196.761,03 SIT s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, nato pa ta sklep popravilo s sklepom z dne 16.12.1996 tako, da je dodatno izreklo, da se glede glavne stvari tožba zavrže. Zoper oba sklepa se pritožujeta tožnika iz vseh v členu 353/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP predvidenih pritožbenih razlogov.

Vztrajata, da bi moralo prvo sodišče o njunem tožbenem zahtevku meritorno odločiti, ker je stečajni upravitelj tožene stranke po prekinitvi postopka prevzel pravdo in so tako nastopili pogoji za preizkus njune terjatve v tem pravdnem postopku. Zato ni odločilno, da tožnika nista pravočasno priglasila svoje terjatve v stečajnem postopku, česar nista storila zaradi resne bolezni tožnika. Pritožba se zavzema za odpravo izpodbijanega sklepa na pritožbeni stopnji, podrejeno pa za njegovo razveljavitev in ponovno odločanje na prvi stopnji.

Naknadne dopolnitve pritožbe tožeče stranke so bile vložene po poteku 15-dnevnega pritožbenega roka in zato niso upoštevne.

Pritožba ni utemeljena.

Ni mogoče pritrditi pritožbi, da je v tej zadevi odločilno dejstvo, da je stečajni upravitelj tožene stranke prevzel ta pravdni postopek, kar naj bi smiselno saniralo opustitev obeh tožnikov, ki svoje terjatve nista pravočasno priglasila v stečajnem postopku zoper sedanjo toženo stranko. Odločilno je namreč, da tožnika za uveljavitev svoje terjatve v stečajnem postopku opr.štev. St 10/95 nista bila napotena na pravdo, kar je razvidno iz sklepa o zavrženju upniške terjatve tožnice z dne 20.12.1995 (list.štev.179 v spisu) in kar tožnika sama priznavata v prvem postopku in sedaj v pritožbi.

Tako tožnika ne izkazujeta pravnega interesa za vložitev tožbe za ugotovitev obstoja njune terjatve oziroma za vodenje postopka po taki tožbi, kakršno predvideva Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL kot lex specialis in kar ima v mislih določba člena 187/II ZPP, ko dopušča vložitev ugotovitvene tožbe, če to določajo posebni predpisi. Gre za procesno predpostavko, upoštevno po uradni dolžnosti. Če sodišče ugotovi obstoj navedene procesne ovire, je treba tožbo zavreči v smislu člena 288/II ZPP.

Dejanski in pravni zaključki prvega sodišča so torej pravilni, zato jih pritožbeno sodišče v celoti povzema, pri tem pa pristavlja, da razlogi za zamujeno priglasitev terjatve tožnikov v stečajnem postopku v tej pravdi niso upoštevni, težko pa bi jih bilo uveljaviti tudi v stečajnem postopku, ker člen 11/III ZPPSL ne omogoča vrnitve v prejšnje stanje in tudi ne obnove postopka.

Tako je bilo zaključiti, da je prvostopno sodišče odločilne dejanske okoliščine pravilno ugotovilo in na tej podlagi sprejelo pravilno odločitev, ne da bi pri tem zašlo v po uradni dolžnosti upoštevne procesne kršitve (člen 365/II ZPP), zato je bilo pritožbi odreči uspeh in odločiti kot v izreku na podlagi tč.2 člena 380 ZPP.

Zaradi neuspeha pritožbe je bilo o pritožbenih stroških odločiti kot v izreku na podlagi člena 166/I ZPP.

Obrazložitev

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka trpi sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev : Z izpodbijanim sklepom z dne 25.11.1996 je prvostopno sodišče naložilo tožeči stranki, da plača toženi stranki pravdne stroške v znesku 196.761,03 SIT s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, nato pa ta sklep popravilo s sklepom z dne 16.12.1996 tako, da je dodatno izreklo, da se glede glavne stvari tožba zavrže. Zoper oba sklepa se pritožujeta tožnika iz vseh v členu 353/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP predvidenih pritožbenih razlogov.

Vztrajata, da bi moralo prvo sodišče o njunem tožbenem zahtevku meritorno odločiti, ker je stečajni upravitelj tožene stranke po prekinitvi postopka prevzel pravdo in so tako nastopili pogoji za preizkus njune terjatve v tem pravdnem postopku. Zato ni odločilno, da tožnika nista pravočasno priglasila svoje terjatve v stečajnem postopku, česar nista storila zaradi resne bolezni tožnika. Pritožba se zavzema za odpravo izpodbijanega sklepa na pritožbeni stopnji, podrejeno pa za njegovo razveljavitev in ponovno odločanje na prvi stopnji.

Naknadne dopolnitve pritožbe tožeče stranke so bile vložene po poteku 15-dnevnega pritožbenega roka in zato niso upoštevne.

Pritožba ni utemeljena.

Ni mogoče pritrditi pritožbi, da je v tej zadevi odločilno dejstvo, da je stečajni upravitelj tožene stranke prevzel ta pravdni postopek, kar naj bi smiselno saniralo opustitev obeh tožnikov, ki svoje terjatve nista pravočasno priglasila v stečajnem postopku zoper sedanjo toženo stranko. Odločilno je namreč, da tožnika za uveljavitev svoje terjatve v stečajnem postopku opr.štev. St 10/95 nista bila napotena na pravdo, kar je razvidno iz sklepa o zavrženju upniške terjatve tožnice z dne 20.12.1995 (list.štev.179 v spisu) in kar tožnika sama priznavata v prvem postopku in sedaj v pritožbi.

Tako tožnika ne izkazujeta pravnega interesa za vložitev tožbe za ugotovitev obstoja njune terjatve oziroma za vodenje postopka po taki tožbi, kakršno predvideva Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL kot lex specialis in kar ima v mislih določba člena 187/II ZPP, ko dopušča vložitev ugotovitvene tožbe, če to določajo posebni predpisi. Gre za procesno predpostavko, upoštevno po uradni dolžnosti. Če sodišče ugotovi obstoj navedene procesne ovire, je treba tožbo zavreči v smislu člena 288/II ZPP.

Dejanski in pravni zaključki prvega sodišča so torej pravilni, zato jih pritožbeno sodišče v celoti povzema, pri tem pa pristavlja, da razlogi za zamujeno priglasitev terjatve tožnikov v stečajnem postopku v tej pravdi niso upoštevni, težko pa bi jih bilo uveljaviti tudi v stečajnem postopku, ker člen 11/III ZPPSL ne omogoča vrnitve v prejšnje stanje in tudi ne obnove postopka.

Tako je bilo zaključiti, da je prvostopno sodišče odločilne dejanske okoliščine pravilno ugotovilo in na tej podlagi sprejelo pravilno odločitev, ne da bi pri tem zašlo v po uradni dolžnosti upoštevne procesne kršitve (člen 365/II ZPP), zato je bilo pritožbi odreči uspeh in odločiti kot v izreku na podlagi tč.2 člena 380 ZPP.

Zaradi neuspeha pritožbe je bilo o pritožbenih stroških odločiti kot v izreku na podlagi člena 166/I ZPP.