Jedro

Regres za letni dopust je obdavčljiv dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine, zato se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja osebe, ki uveljavlja pravice iz javnih sredstev.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke št. 12300-3479/2020/4 z dne 19. 10. 2021 in odločbe Centra za socialno delo Maribor št. 1231-45658/2020-31992/6 z dne 31. 10. 2020 ter da se toženi stranki naloži, da odloči o pravici, odmeri in izplačevanju državne štipendije.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke z dne 19. 10. 2021 in odločbo prvostopenjskega organa z dne 31. 10. 2020. Toženi stranki je naložilo, da mora o pravici, odmeri in izplačevanju državne štipendije odločiti v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 197/2022-6 dne 29. 11. 2022 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali se regres za letni dopust v celoti upošteva kot dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v skladu s 1. točko prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).

4. Tožena stranka v reviziji navaja, da sodišče pri odločanju o priznanju pravice do državne štipendije za tožečo stranko pri izračunu povprečnega dohodka na družinskega člana neutemeljeno ni upoštevalo regresa za letni dopust, ki ga je za leto 2019 prejela njena mati. Sodišče je zavzelo zmotno stališče, da se lahko pri izračunu povprečnega dohodka na družinskega člana upošteva le regres, ki bi presegel 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Ta regres je treba upoštevati v celoti, saj regres za letni dopust ni oproščen plačila dohodnine, temveč je do zneska 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji le izvzet iz davčne osnove. Regres za letni dopust je dohodek iz delovnega razmerja, torej je dohodek iz zaposlitve in zato obdavčljiv. Ta regres tudi ni naveden med dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine, zaradi česar ga je treba všteti v dohodek družine tožeče stranke in njen tožbeni zahtevek zavrniti.

5. Tožeča stranka je podala odgovor na revizijo, v katerem predlaga zavrnitev revizije tožene stranke. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP). Ker tožeča stranka tega ni izkazala, revizijsko sodišče njenih navedb iz odgovora na revizijo ni upoštevalo.

6. Revizija je utemeljena.

7. Vrhovno sodišče na podlagi 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Center za socialno delo Maribor je z odločbo z dne 31. 10. 2020 zavrnil vlogo tožeče stranke za uveljavljanje državne štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2020/2021, ker je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v letu 2019 presegal zgornjo mejo dohodkovnega razreda po drugem odstavku 23. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 in nadalj.; ZUPJS). Zoper navedeno odločbo se je pritožila tožeča stranka, tožena stranka pa je z odločbo z dne 19. 10. 2021 njeno pritožbo zavrnila. Tožena stranka je ugotovila, da je prvostopenjski organ pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana za leto 2019 utemeljeno upošteval tudi regres za letni dopust za leto 2019, ki ga je prejela mati tožeče stranke in ki je znašal 756,56 EUR.

9. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo in izpodbijani odločbi odpravilo, tožeči stranki pa priznalo pravico do odmere in izplačevanja državne štipendije v študijskem letu 2020/2021. Presodilo je, da se v povprečni mesečni dohodek na družinskega člana za leto 2019 ne všteva regres za letni dopust, ki ga je prejela tožničina mati v znesku 756,56 EUR. Obrazložilo je, da ne gre za obdavčljiv dohodek, saj ta regres ne dosega višine povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Ta plača je v letu 2019 sicer znašala 1.133,50 EUR. Takšno odločitev je potrdilo tudi sodišče druge stopnje.

10. O napačnosti tega stališča se je Vrhovno sodišče RS že izreklo v sodbi VIII Ips 32/2022 z dne 20. 12. 2022. Ta zadeva se je sicer nanašala na pravico do otroškega dodatka, pri čemer pa velja enako razlogovanje tudi glede pravice do državne štipendije, ki je odvisna od materialnega položaja vlagatelja in oseb iz 10. člena ZUPJS. V citirani zadevi je vrhovno sodišče obrazložilo, da se materialni položaj vlagatelja in oseb iz 10. člena ZUPJS ugotavlja glede na njihov dohodek in premoženje (9. člen ZUPJS). Po 1. točki prvega odstavka 12. člena ZUPJS se v dohodek, ki se upošteva, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Pri razlagi te določbe je treba izhajati iz splošnega načela, da se upoštevajo vsi dohodki in prejemki, razen tistih, ki so izrecno izvzeti (zakon zasleduje načelo, da je pri ugotavljanju upravičenosti do socialnega transferja treba upoštevati vse dohodke in prejemke, s katerimi družina dejansko razpolaga, ne glede na to, ali so vir dohodnine)1, zlasti pa iz razvrstitve neobdavčenih dohodkov, ki jih opredeljuje 17. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2, UPB, Uradni list RS, št. 13/2011 in nadalj.): dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine; dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo; dohodki, ki se glede na 19. člen zakona ne štejejo za dohodke.

11. V skladu z 2. točko prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 je regres za letni dopust dohodek iz delovnega razmerja, ki se na podlagi 13. točke prvega odstavka 44. člena tega zakona ne všteva v davčno osnovo do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Po stališču, ki sta ga zavzeli sodišči nižjih stopenj, je razlikovanje med tremi vrstami neobdavčenih dohodkov iz 17. člena ZDoh-2 nepomembno, čeprav je pri razlagi 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS to razlikovanje bistveno; določba zajema le obdavčljive dohodke, ki niso oproščeni plačila dohodnine. To pomeni, da so izvzeti dohodki, ki sploh niso obdavčljivi in dohodki, ki so sicer obdavčljivi, a so oproščeni plačila dohodnine.

12. Regres za letni dopust je obdavčljiv dohodek, saj gre za dohodek iz zaposlitve oziroma delovnega razmerja, ki je predmet obdavčitve (1. točka 18. člena v zvezi s 15. členom in 2. točka prvega odstavka 37. člena ZDoh-2). Pomembno je, da ZDoh-2 dohodke, od katerih se ne plača dohodnina, deli na tiste, ki so oproščeni plačila (poglavje III/1, 20. do 34. člen) in tiste, ki se ne vštejejo v davčno osnovo (44. člen za dohodke iz delovnega razmerja). Regres za letni dopust ni zajet v poglavju III/1 ZDoh-2. Samo zato, ker je do določene višine deležen posebne davčne obravnave (se ne všteva v davčno osnovo), ga ni mogoče šteti za dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine2, pač pa gre v smislu 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS za obdavčljiv dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine. Tak dohodek pa je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja osebe, ki uveljavlja pravice iz javnih sredstev.

13. Glede na to sta sodišči nižjih stopenj ob zmotni uporabi materialnega prava neutemeljeno ugodili tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Zato je vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

14. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda te sodbe. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Poročevalec Državnega zbora z dne 5. 5. 2010, EPA 1029 – V, prva obravnava predloga ZUPJS. 2 To izhaja tudi iz Pravilnika o podrobnejši opredelitvi podatkov o obdavčljivih dohodkih, ki niso oproščeni plačila dohodnine (Ur. l. RS, št. 52/14 in nadalj.).