Jedro

V davčno osnovo gre le regres za letni dopust, ki presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Nižji znesek od 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji se tako v davčno osnovo ne upošteva in od tega zneska se tudi ne odmeri dohodnina. Ker ne gre za obdavčljiv dohodek, ga tudi ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do državne štipendije, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje ter štelo, da je brez pravne podlage stališče tožene stranke, da je regres obdavčljiv dohodek in v celoti všteven pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v dveh drugih identičnih zadevah Psp 169/2022 in Psp 97/2022.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 19. 10. 2021 in odločbo Centra za socialno delo A., št. ... z dne 31. 10. 2020 in razsodilo, da bo o pravici, odmeri in izplačevanju državne štipendije odločila tožena stranka v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je v predmetni zadevi sporen izračun povprečnega osebnega dohodka za družinskega člana z vštevanjem regresa za letni dopust, ki ga je prejela mati tožnice v letu 2019, pri določanju upravičenosti do državne štipendije. Meni, da je materialnopravno stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, zmotno, posledično pa je bilo tudi dejansko stanje napačno ugotovljeno. Dohodek družine se ugotavlja na podlagi 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZUPJS), v skladu z drugim odstavkom 15. člena tega zakona pa se pri ugotavljanju upravičenosti do državne štipendije upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, razen dohodkov iz 4., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona, ki se vedno upoštevajo kot tekoči dohodki. Pri odločanju o pravici do državne štipendije je po mnenju tožene stranke še vedno treba upoštevati celoten znesek regresa, saj regres predstavlja obdavčljiv dohodek, ki se do določene višine ne šteje v davčno osnovo. Skladno s 1. točko prvega odstavka 12. člena ZUPJS se v dohodek, ki se upošteva, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Na podlagi 44. člena Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami, v nadaljevanju: ZDoh-2) se v davčno osnovo ne všteva regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko, primerljiv dohodek iz tujine, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Nadalje 109. člen ZDoh-2 določa, da se v letno davčno osnovo od regresa za letni dopust šteje vsota tega dohodka, ki presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Navedeno pomeni, da je regres še vedno obdavčljiv dohodek, zaradi česar se upošteva kot dohodek na podlagi 12. člena ZUPJS. V skladu s prvim odstavkom 37. člena Zdoh-2 je regres še vedno del dohodka iz delovnega razmerja in je še vedno obdavčljiv dohodek, ki se do višine 100 % povprečne plače ne všteva v davčno osnovo in ne gre za dohodek, ki bi bil oproščen plačila dohodnine. Sklicuje se na primer pritožbenega sodišča v zvezi z dohodkom iz študentskega dela in poudarja, da kljub temu, da je za ta dohodek predvidena posebna olajšava, gre za obdavčljivi dohodek. Zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Tudi regres za letni dopust sodi po 2. točki prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 med dohodke iz delovnega razmerja, ki se po 41. členu ZDoh-2 vštevajo v davčno osnovo in ni izrecno naštet med dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine. Tako gre kljub posebni olajšavi iz 13. točke 44. člena ZDoh-2 za dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine in ga je po določbi 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS potrebno šteti v dohodek družine.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica nasprotuje pritožbenim navedbam in poudarja, da regres ne gre enačiti s študentskim delom. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Predmet sodne presoje je dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 19. 10. 2021, s katero je zavrnila tožničino pritožbo vloženo zoper odločbo Centra za socialno delo A., št. ... z dne 31. 10. 2020. S slednjo odločbo je Center za socialno delo zavrnil tožničino vlogo za dodelitev državne štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2020/2021. Sporen v tej zadevi je izračun povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana z vštevanjem regresa za letni dopust, ki ga je prejela mati tožnice v letu 2019. V zvezi s tem je sporen ugotovljen materialni položaj družine zaradi vštevanja regresa med dohodke družine.

7. Pravna podlaga v predmetni zadevi je podana v določilih ZUPJS. Do državne štipendije so po 23. členu ZUPJS upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja štipendiranje in po določilih ZUPJS. Torej osebe, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 56 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju. ZUPJS v 1. točki prvega odstavka 12. člena določa, kateri dohodek se upošteva, način določanja dohodka pa je določen v 15. členu tega zakona.

8. ZUPJS v 1. točki prvega odstavka 12. člena določa, da se v dohodek, ki se upošteva, štejejo dohodki in prejemki vseh oseb, in sicer tudi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. V primeru, ko gre za regres, je potrebno upoštevati določbo 44. člena ZDoh-2, ki se nanaša na dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Tako je v 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 določeno, da se v davčno osnovo ne všteva regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, in sicer do višini 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

9. Regres za letni dopust je dohodek iz delovnega razmerja, kot je to določeno v 2. točki 37. člena ZDoh-2. Vendar se skladno s 13. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ta denarni prejemek do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ne všteva v davčno osnovo. Obdavčljiv bi bil le regres za letni dopust, ki bi presegal 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, kar izhaja tudi iz šestega odstavka 109. člena ZDoh-2. Ta določa, da se ne glede na prvi odstavek 109. člena, v letno davčno osnovo od regresa za letni dopust šteje vsota tega dohodka, ki presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, zmanjšana za prispevke za socialno varnost, upoštevane pri določanju davčne osnove v skladu z 41. členom tega zakona. V vsoto iz prejšnjega stavka se ne šteje posamezno izplačilo tega dohodka, za katerega niso izpolnjeni pogoji za davčno obravnavo po 13. točki prvega odstavka 44. člena tega zakona. V 119. členu je namreč določeno, da se dohodnina odmerja od letne davčne osnove iz 109. člena tega zakona. V davčno osnovo pa gre le regres za letni dopust, ki presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Nižji znesek od 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji se tako v davčno osnovo ne upošteva in od tega zneska se tudi ne odmeri dohodnina.

10. Ker ne gre za obdavčljiv dohodek, ga tudi ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do državne štipendije, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje ter štelo, da je brez pravne podlage stališče tožene stranke, da je regres obdavčljiv dohodek in v celoti všteven pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v dveh drugih identičnih zadevah Psp 169/2022 in Psp 97/2022. 11. Določba 13. točke 44. člena ZDoh-2 je bila sprejeta z novelo ZDoh-2 (Ur. l. RS, št. 28/2019, v nadaljevanju: novela), zaradi česar se pritožba neutemeljeno sklicuje na prakso pritožbenega sodišča sprejeto pred novelo, ki izrecno določa, da se regres do določene višine ne všteva v davčno osnovo. Zato gre v obravnavani zadevi za drugačno dejansko in pravno stanje kot v predhodnih odločitvah pritožbenega sodišča, na katere se sklicuje pritožba. V omenjenih zadevah je pritožbeno sodišče obravnavalo vprašanje upoštevanja dohodka pridobljenega iz naslova študentskega dela in se postavilo na stališče, da gre v teh primerih, kljub temu da je predvidena posebna davčna olajšava, za obdavčljiv dohodek. Drugače kot v obravnavanem primeru, ko se regres, ki je nižji od 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ne šteje v davčno osnovo in od tega zneska se tudi ne plača dohodnina.

12. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka izračunala dohodke družine na podlagi 12., 13., 14., 15. in 16. člena ZUPJS v višini 25.158,94 EUR in v ta dohodek upoštevala tudi regres v višini 756,65 EUR. Z upoštevanjem regresa v dohodek družine je povprečni mesečni dohodek na osebo znašal 698,86 EUR ter s tem presegel dohodkovni cenzus za pridobitev pravice do državne štipendije, ki je znašal 680,56 EUR. Glede na to, da je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v letu 2019 znašala povprečna mesečna neto plača 1.133,50 EUR, je regres v letu 2019 v višini 756,65 EUR nižji od povprečne plače v Republiki Sloveniji in je v celoti izvzet iz davčne osnove. To pa pomeni, da ga je od dohodka, kot ga je ugotovila tožena stranka v višini 25.158,94 EUR potrebno odšteti tako, da za celotno leto 2019 znaša dohodek družine mesečno 2.033,52 EUR. Ob upoštevanju treh družinskih članov znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v letu 2019 677,84 EUR in ne presega zgornje meje povprečnega mesečnega dohodka na osebo v preteklem letu pred vložitvijo vloge v višini 680,56 EUR.

13. Skladno z vsem navedenim je sodišče prve stopnje utemeljeno v skladu z določbo 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) odpravilo izpodbijani odločbi ter zadevo vrnilo toženi stranki v nov upravni postopek s konkretnimi napotki, da v roku 30 dni odloči o pravici do državne štipendije, njeni odmeri in izplačevanju za študijsko leto 2020/2021. 14. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče skladno z določbo 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.