Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja zastaranja terjatev.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja zastaranja terjatev obeh tožnikov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je za duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja prisodilo vsakemu tožniku znesek 2.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 8. 2009 dalje. Višji obrestni zahtevek je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu in stroškovnem delu spremenilo, tako da je v tem delu zahtevek zavrnilo (I. točka izreka), tožnikoma pa naložilo, da toženki nerazdelno povrneta 847,15 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Odločitev je oprlo na zaključek o zastaranju terjatev. Ker sta tožnika že v letu 2005 trpela zaradi hrupa in jima je nastajala škoda, do vložitve tožbe 19. 2. 2010 pa je že potekel triletni zastaralni rok, sta po mnenju sodišča njuni terjatvi zastarali v celoti.

3. Tožnika sta zoper navedeno odločitev vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanja zastaranja terjatve. Po njunem mnenju ugotovitve, da ju je hrup motil od leta 2003 dalje, škoda pa je začela nastajati 2004, niso pravno pomembne, saj leto 2004 ni mogoče šteti kot trenutek nastanka celotne kontinuirano nastajajoče škode in tudi ne kot trenutek, od katerega bi za vso kontinuirano škodo tekel zastaralni rok. Izpodbijana odločitev odstopa od stališč, zavzetih v odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 68/2011 z dne 30. 6. 2011. Nepremoženjska škoda se pojavlja zrcalno z njenim vsakokratnim vzrokom, zato je ni mogoče enačiti z bodočo sukcesivno nastajajočo škodo, kar pomeni, da v tej zadevi ni mogoče uporabiti pravil o zastaranju terjatev za sukcesivno nastajajočo škodo. Odškodninska terjatev ne more zastarati še preden je dospela oziroma bi jo oškodovanec lahko uveljavljal (II Ips 570/2002 z dne 18. 12. 2003). Zato je v zvezi s tem odločilnega pomena stabilizacija škode. Takšno stališče potrjuje v teoriji zastopano stališče, da v primeru ponavljajočih se škodnih dejanj začne teči zastaranje šele od nastanka zadnjih škodnih posledic.

4. Predlog je utemeljen.

5. V obravnavani zadevi so podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa (tretji odstavek 367. c člena ZPP).