Jedro

Zaradi morebitnega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča je dopuščena revizija glede vprašanja, od kdaj dalje je lahko tako priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile prej v družbeni lastnini.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, od kdaj dalje je lahko teklo priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile prej v družbeni lastnini.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožnik lastnik toženčevega solastniškega deleža, ki znaša ½ nepremičnin parc. št. 746/1 in parc. št. 745, vl. št. 1637 k.o. ... ter da se pri toženčevem solastniškem deležu dovoli vknjižba lastninske pravice na tožnika. Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožnik ni uspel dokazati, da bi pridobil lastninsko pravico na teh nepremičninah s priposestvovanjem. Toženec in njegova žena sta pridobila pravico uporabe na spornih nepremičninah na podlagi pogodbe o odplačnem prenosu pravice uporabe z dne 19. 4. 1976. Tožnik je imel od leta 1977 dalje na podlagi ustnega dogovora s tožencem sporne nepremičnine v posesti kot lastnik, tam je postavil barako, toženec pa je prejel kupnino. Vendar pa po uveljavitvi Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) lastninske pravice na stvari, ki je bila družbena lastnina, ni bilo mogoče priposestvovati. Od uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) do vložitve tožbe ni pretekla 10-letna priposestvovalna doba. Vendar predloženi račun in podpisani dogovor o plačilu zemljišča ne prestavljata veljavnega pravnega posla niti za prenos pravice uporabe niti lastninske pravice, poleg tega pa tožnik zaradi statusa tujca do 20. 12. 1999 ne bi mogel postati lastnik spornih nepremičnin.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Drugače kot prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da so tožnik in toženec ter njegova žena leta 1977 sklenili kupoprodajno pogodbo za sporno zemljišče (listina z dne 1. 12. 1977), sicer pa itak velja teorija realizacije. Vendar pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ni izkazana. Ker se lastninska pravica na družbeni lastnini po 29. členu ZTLR ni mogla priposestvovati, priposestvovalna doba od leta 1980 do uveljavitve ZLNDL v letu 1997 ni mogla teči. Poleg tega ni mogoče govoriti o tožnikovi dobrovernosti po uveljavitvi Stvarnopravnega zakonika (SPZ) 1. 1. 2003. Dobroverna in zakonita posest ni trajala 10 let, zato je pravilna odločitev o zavrnitvi zahtevka.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije s trditvijo, da je odločitev o tem, da je priposestvovanje na nepremičnini z vknjiženo družbeno lastnino začelo teči šele z uveljavitvijo ZLDNL, materialnopravno nepravilna. Odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, to je sklepa II Ips 105/95, v katerem Vrhovno sodišče zaključuje, da je Ustavni amandma št. IX. k Ustavi SRS pomembno posegel v temelje družbenoekonomskih odnosov, ko je določil, da so družbena, zadružna in zasebna lastnina enakopravne. Tožeča stranka trdi, da je ZLDNL le izvedbeni zakon za preknjižbo pravice uporabe v lastninsko pravico, zato datum uveljavitve tega zakona ne more predstavljati začetka teka priposestvovalne dobe. Začetek tega teka predstavlja v letu 1989 sprejeti amandma št. IX. k Ustavi SRS, kajti od trenutka, ko je vzpostavljena enakopravnost vseh kategorij lastnine, je dopustna pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem tudi na družbeni lastnini. V konkretnem primeru so podani vsi pogoji za priposestvovanje, vključno z 10-letno priposestvovalno dobo, ki se šteje od leta 1989 dalje in se je iztekla najkasneje leta 2000, torej pred sprejemom SPZ.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so podani pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede vprašanja začetka teka priposestvovanja lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile prej v družbeni lastnini. V izpodbijani sodbi je zavzeto stališče, da je prepoved priposestvovanja nepremičnin v družbeni lastnini prenehala z uveljavitvijo ZLDNL leta 1997, kar pa bi utegnilo biti v nasprotju z odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 105/95, ki jo je mogoče razumeti tako, da so postale družbena, zadružna in zasebna lastnina enakopravne na podlagi Ustavnega amandmaja št. IX k Ustavi SRS iz leta 1989. Zaradi zagotovitve pravne varnosti je bilo torej na podlagi tretjega odstavka 367. c člena ZPP revizijo dopustiti.