Jedro

Pravna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 5. 2014 med pravdnima strankama je bila izvršitev pravnomočne sodbe o ugotovljeni nezakonitosti s strani tožene stranke podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta podlaga je odpadla z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS, ki je v reviziji sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi, vključno z reparacijskim in reintegracijskih zahtevkom. Zato je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zakonito.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III. in IV. tč. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo s 1. 5. 2014, temveč z 12. 6. 2014 (I. tč. izreka). Ugotovilo je, da ne obstoji terjatev tožnice do tožene stranke iz naslova neto plače za čas od 1. 6. 2014 do 12. 6. 2014 v višini 125,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2014 do plačila. Hkrati je ugotovilo, da ne obstoji v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke do tožnice iz naslova neupravičene obogatitve v višini 409,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 7. 2014 do plačila. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnici v roku 15 dni izplačati neto plačo za čas od 1. 6. 2014 do 12. 6. 2014 v višini 125,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2014 do plačila (II. tč. izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 5. 2014 in na ugotovitev, da ima tožnica pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, in da ji še vedno traja, ter da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo v delovno razmerje za nedoločen čas, na delovno mesto čistilke, v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, da ne bo izvršbe. Zavrnilo je tudi zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici obračunati bruto plače, odvesti vse pripadajoče davke in prispevke in ji izplačati vse zapadle neto plače od prenehanja delovnega razmerja dalje, tj. od 1. 5. 2014 dalje do ponovne reintegracije v delovno razmerje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posamezne plače dalje do plačila, vse v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, da ne bo izvršbe (III. tč. izreka). Odločilo je še, da tožnica sama krije svoje stroške postopka (IV. tč. izreka).

2. Zoper zavrnilni del (III. in IV. tč. izreka) se pritožuje tožnica zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da zahtevku tožnice v celoti ugodi, stroške postopka pa naloži v plačilo toženi stranki. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da naj bi s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 41/2014 odpadla pravna podlaga za dne 3. 5. 2014 sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, četudi lahko na podlagi 7. alineje 77. člena ZDR pogodba o zaposlitvi res preneha veljati tudi v primeru, ko sodišče ugotovi ničnost pogodbe. V konkretnem primeru se ni mogoče sklicevati na citirano zakonsko določbo. Navaja, da je tožena stranka na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe naslovnega sodišča I Pd 1391/2012, ki je postala pravnomočna s sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 1004/2013 z dne 7. 11. 2013, izvršila citirano sodbo tako, da je s tožnico sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas dne 3. 5. 2014. Tožnica je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 5. 2014 pričela opravljati delo pri toženi stranki in z navedenim je sodba sodišča prve stopnje, ki je postala pravnomočna s sodbo pritožbenega sodišča, že bila izvršena. Na pogodbo o zaposlitvi z dne 3. 5. 2014, naknadno sprejeta odločitev Vrhovnega sodišča RS ne more imeti vpliva, tudi zaradi poteka 6-mesečnega roka od pravnomočnosti sodbe opr. št. I Pd 1391/2012, zlasti pa ne more biti podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka pa je imela tudi možnost, da bi predlagala odlog izvršbe v izvršilnem postopku, ki je tekel zoper njo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega dela sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP) še odgovarja:

6. V tem individualnem delovnem sporu tožnica od tožene stranke zahteva, da se ugotovi, da ji je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 3. 5. 2014, da ima pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, da ji delovno razmerje pri toženi stranki s 1. 5. 2014 ni prenehalo in še vedno traja, da jo tožena stranka pozove nazaj v delovno razmerje za nedoločen čas na delovno mesto čistilke, ter da ji do 1. 5. 2014 do ponovne reintegracije v delovno razmerje obračuna in izplača plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Sodišče prve stopnje je po izvedenih dokazih ugotovilo, da je med strankama predhodno tekel spor, in da je sodišče prve stopnje s sodbo opr. št. I Pd 1391/2012 z dne 26. 8. 2013 razsodilo, da je tožena stranka tožnici nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z dnem 30. 9. 2012, da ima tožnica pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še vedno traja od 1. 10. 2012 dalje, da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo v delovno razmerje za nedoločen čas na delovno mesto čistilke ter ji obračunati bruto plače, odvesti pripadajoče davke in prispevke in izplačati vse zapadle neto plače od prenehanja delovnega razmerja 1. 10. 2012 do ponovne reintegracije v delovno razmerje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbeno sodišče je s sodbo opr. št. Pdp 1004/2013 z dne 7. 11. 2013 zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče RS pa je s sodbo opr. št. VIII Ips 41/2014 z dne 19. 5. 2014 ugodilo reviziji tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo ter tožbeni zahtevek tožnice (na ugotovitev nezakonitosti odpovedi, vključno z reparacijskim in reintegracijskim zahtevkom) zoper toženo stranko v celoti zavrnilo.

8. Nesprejemljivo je stališče tožnice v pritožbi, da s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 41/2014 z dne 19. 5. 2014 ni odpadla pravna podlaga za dne 3. 5. 2014 sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Drži sicer, da je Okrajno sodišče v Mariboru izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pd 139/2012 z dne 26. 8. 2013 ter toženi stranki naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo, v delovno razmerje za nedoločen čas, na delovno mesto „čistilke“, ji obračuna bruto plače, odvede vse pripadajoče davke in prispevke in ji izplača vse zapadle neto plače za čas od 1. 10. 2012 dalje do ponovne reintegracije v delovno razmerje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posamezne plače dalje do plačila. Na podlagi navedene pravnomočne in izvršljive sodbe in navedenega sklepa o izvršbi je tožena stranka s tožnico res utemeljeno sklenila pogodbo o zaposlitvi z dne 3. 5. 2014. Vendar pa je potrebno upoštevati tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 41/2014 z dne 19. 5. 2014, s katero je bila ta odločitev kasneje spremenjena. Že Ustava RS v 158. členu določa, da je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti v primerih in po postopku, določenih z zakonom. ZPP, ki se v delovnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in naslednji) v 367. členu določa, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo. Tožena stranka je v konkretnem primeru revizijo vložila, Vrhovno sodišče RS pa ji je ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila pravna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 5. 2014 izključno izvršitev pravnomočne sodbe I Pd 1391/2012 z dne 26. 8. 2013, in da je ta podlaga s sodbo opr. št. VIII Ips 41/2014 Vrhovnega sodišča RS odpadla. Ob dejanski ugotovitvi, da je bila podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 5. 2014 izključno izvršitev pravnomočne sodbe Pdp 1004/2013, ta podlaga pa je z odločitvijo Vrhovnega sodišča (sodba VIII Ips 41/2014) odpadla, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožnici delovno razmerje zakonito prenehalo. Res ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi enega od razlogov, ki jih izrecno določa ZDR-1, toda zaradi odpadle pravne podlage je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati v skladu s sedmo alinejo 77. člena ZDR-1(1) v zvezi s 13. členom ZDR-1(2) in Obligacijskim zakonikom (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadaljnji).(3) To pa ima za posledico tudi prenehanje delovnega razmerja.

10. Položaj tožnice je v konkretnem primeru enak, kot bi bil v primeru, če zaradi vzpostavitve delovnega razmerja na podlagi (nezakonito) odpovedane pogodbe o zaposlitvi, ne bi bila sklenjena nova pogodba. V takem primeru ima kasnejša odločitev, da odpoved ni bila nezakonita, za posledico "oživitev" odpovedi. Tudi v tem primeru je kasneje odpadla pravna podlaga za ponovno vzpostavitev delovnega razmerja (tako npr. sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 26/2006).

11. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del (III. in IV. tč. izreka) sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

(1) ZDR-1 v sedmi alineji 77. člena določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ZDR-1. (2) ZDR-1 v 13. členu določa smiselno uporabo splošnih pravil civilnega prava glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi, če ni z ZDR-1 ali z drugim zakonom drugače določeno.

(3) OZ določa, da je podlaga v skladu z 39. členom pomemben sestavni del pogodbe za vsako pogodbeno obveznost (tudi za pogodbo o zaposlitvi). Od nje je namreč odvisen obstoj (veljavnost) pogodbe tudi po tem, ko je bila pogodba pravnoveljavno sklenjena in realizirana. V primeru, da ni podlage, je pogodba nična (četrti odstavek 39. člena OZ). Tudi kadar pravna podlaga kasneje odpade, pogodba preneha veljati.