Jedro

Ker je novo pogodbo o zaposlitvi s tožnico sklenila zaradi izvršitev prejšnje drugačne pravnomočne sodbe, je toženka tožnico po prejemu sodbe revizijskega sodišča zaradi odpadle podlage sklenitve pogodbe o zaposlitvi lahko odjavila iz zavarovanja, delovno razmerje pa ji v vmesno obdobju priznala le za čas opravljanega dela po pogodbi o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo s 1. 5. 2014, temveč z 12. 6. 2014. Ugotovilo je obstoj terjatve tožnice do toženke iz naslova neto plač za čas od 1. 6. 2014 do 12. 6. 2014 v višini 125,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ugotovilo, da ne obstoji v pobot uveljavljena terjatev toženke do tožnice in naložilo toženki, da tožnici v roku petnajstih dni plača neto plačo v višini 125,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je toženka tožnici nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, da ima pri toženki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, ki tožnici še vedno traja, da jo je zato dolžna pozvati nazaj na delo in obračunati ter izplačati plače od 1. 5. 2014 dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo I Pd 1391/2012 z dne 26. 8. 2013 ugotovilo, da je toženka tožnici dne 30. 9. 2012 nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, da je tožnica s toženko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ki ji ni prenehala, zaradi česar jo je dolžna pozvati nazaj na delo in obračunati bruto plače ter po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto plače, takšno odločitev pa je s sodbo Pdp 1004/2013 z dne 7. 11. 2013 potrdilo tudi sodišče druge stopnje. Z namenom izvršitve te (pravnomočne) sodbe je tožnica 2. 4. 2014 vložila predlog za izvršbo, ki mu je Okrajno sodišče v Mariboru ugodilo, toženka pa je zaradi izvršitve svojih obveznosti po pravnomočni sodbi tožnico dne 6. 5. 2014 pozvala nazaj na delo, jo s 1. 5. 2014 prijavila v zavarovanje in z njo sklenila pogodbo o zaposlitvi 3. 5. 2014. Kasneje je Vrhovno sodišče RS s sodbo VIII Ips 41/2014 z dne 19. 5. 2014 ugodilo reviziji toženke in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnice zoper (sedanjo) toženko v celoti zavrnilo. Po prejemu te sodbe je toženka tožnico odjavila iz zavarovanj. Ob takšnih ugotovitvah je sodišče presodilo, da je podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 5. 2012 obstajala izključno v izvršitvi pravnomočne sodbe, ta podlaga pa je odpadla z odločitvijo revizijskega sodišča. Zato je pogodba prenehala veljati, razen v obdobju, ko je tožnica delala pri toženki, to je v času od 1.5. 2014 do 12. 6. 2014. 3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in v izpodbijanem delu (v III. in IV. točki izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tako kot sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila pravna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi strank z dne 3. 5. 2014 izključno v izvršitvi pravnomočne sodbe sodišča Pdp 1004/2013, ta podlaga pa je sodba revizijskega sodišča odpadla. Zato je tožnici utemeljeno prenehala pogodba o zaposlitvi. Pri tem ni šlo za odpoved o zaposlitvi, temveč za prenehanje v skladu s 7. alinejo 77. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), v zvezi s 13. členom ZDR-1 in Obligacijskim zakonikom (v nadaljevanju OZ).

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo, v kateri se sklicuje na revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Revizijskemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugotovitev njenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje. Navaja da je sicer res, da je zaradi izvršitve sodbe predlagala izvršbo, vendar je imela toženka možnost predlagati odlog izvršbe, kar je bilo pričakovati glede na vloženo revizijo. Ker toženka tega ni storila, ni mogoče slediti njenim navedbam in stališču sodišča, da naj bi bila izvršba izključni razlog za sklenitev pogodbe. Ne strinja se s stališčem sodišča, da naj bi z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS odpadla pravna podlaga za dne 3. 5. 2014 sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sodišče se ne more sklicevati na 7. alinejo 77. člena ZDR-1, naknadno sprejeta odločitev revizijskega sodišča pa zlasti ne more biti podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožnica se v uvodu revizije sklicuje na revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki pa ga v nadaljevanju ne konkretizira. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe iz tega razloga ni moglo in smelo preizkusiti.

8. Ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, da je razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi med strankama z dne 3. 5. 2014 obstajal izključno v izvršitvi pravnomočne sodbe sodišča o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, ki je prav z namenom izvršitve vložila tudi predlog za izvršbo, temu predlogu pa je sodišče ugodilo, predstavlja dejansko ugotovitev, ki jo v revizijskem postopku ni mogoče izpodbijati. Revizije namreč ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

9. Domneva se, da ima obveznost podlago, čeprav ta ni izražena (tretji odstavek 39. člena OZ v povezavi s 13. členom ZDR-1), pri čemer podlaga pomeni glavni namen oziroma razlog pogodbe oziroma iz pogodbe izvirajočega razmerja. Če pogodba nima podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična (četrti odstavek 39. člena OZ), če pa zaradi pozneje nastalih okoliščin pravna podlaga pravnega posla odpade, ta posel preneha veljati. Navedeno izhaja tudi pravnega mnenja občne seje Vrhovega sodišča SRS z dne 21. in 22. 12. 1987, ki se glasi: "Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla, je s tem posel prenehal veljati “(1). V delovnem pravu gre ob upoštevanju določb OZ v povezavi s 13. členom ZDR-1 za prenehanje pogodbe v smislu 7. alineje 77. člena ZDR-1. 10. Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi med strankama z dne 3. 5. 2014 je obstajala pravna podlaga za vzpostavitev delovnega razmerja tožnici, tj. pravnomočna sodba, ki je toženki nalagala reintegracijo tožnice zaradi odločitve o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ugotovitve, da je imela tožnica pri toženki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas.

11. Šele na podlagi sodbe VIII Ips 41/2014, s katero je revizijsko sodišče ugodilo reviziji in tožbeni zahtevek tožnice zoper toženko zavrnilo, sta stranki lahko ugotovili, da je tožnici zakonito prenehalo delovno razmerje pri toženki že na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 9. 2012. Ker je tudi novo pogodbo s tožnico sklenila zaradi izvršitev prejšnje drugačne pravnomočne sodbe, je toženka tožnico po prejemu sodbe revizijskega sodišča zaradi odpadle podlage sklenitve pogodbe o zaposlitvi lahko odjavila iz zavarovanja, delovno razmerje pa ji v vmesno obdobju priznala le za čas opravljanega dela po pogodbi o zaposlitvi z dne 3. 5. 2014. Vrhovno sodišče RS je enako odločilo v zadevah VIII Ips 26/2006 in VIII 79/2009. 12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je vrhovno sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): To pravno mnenje je Vrhovno sodišče sprejelo v zvezi z določbo prvega odstavka 51. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. V tej zadevi je za materialnopravno presojo treba sicer uporabiti določbe 39. člena OZ, vendar pa je relevantna zakonska določba o tem, da mora vsaka pogodbena obveznost imeti dopustno podlago (razlog), povsem enaka v obeh predpisih.