Jedro

Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerem delavec – tožnik predlaga odločitev v smislu prenehanja pogodbe na podlagi sodbe sodišča (prvi odstavek 118. člena ZDR), predhodni poziv delodajalca delavcu, da za čas teka spora nastopi delo, ni razlog za ugotovitev razveze pogodbe že z datumom takega poziva delodajalca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo končnemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo nezakonitost prenehanje tožnikove pogodbe o zaposlitvi na podlagi obvestila tožene stranke z dne 3. 5. 2011, ker je presodilo, da listina o odpovedi delovnega razmerja, ki naj bi jo tožnik podpisal 29. 4. 2011, ni verodostojna oziroma ni izraz tožnikove prave volje. Glede na to je ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki dne 30. 4. 2011 ni zakonito prenehalo, hkrati pa ugotovilo njegovo prenehanje na podlagi odločitve sodišča z dnevom zaključka obravnave pred sodiščem prve stopnje, to je s 7. 3. 2012. Toženi stranki je naložilo, da do tega datuma tožniku izplača nadomestilo plače, kot če bi delal, in ga prijavi v socialno zavarovanje ter mu v zvezi s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi izplača odškodnino v višini treh njegovih plač, to je v znesku 2.242,50 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi in mu povrne stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, s tem, da v reviziji napada odločitev sodišča zgolj glede datuma sodne razveze pogodbe o zaposlitvi oziroma prenehanja delovnega razmerja na podlagi odločitve sodišča in priznanja pravic iz delovnega razmerja na tej podlagi. Navaja, da je v postopku dokazala, da je tožnika že 7. 7. 2011 pozvala na delo. Ker je tožnik takrat predložil zdravniško potrdilo, je bilo dogovorjeno, da se bo na delu zglasil takoj po končanem zdravljenju. Ker tega ni storil je tožnika dne 20. 9. 2011 ponovno pozvala, da se zaradi nastopa dela dne 26. 9. 2011 zglasi na zdravniškem pregledu in potem nastopi delo. Vendar se tožnik kljub izkazani vročitvi poziva ni zglasil niti na zdravniškem pregledu, niti na delu, kar je v postopku ugotovilo tudi sodišče. Zato bi moralo sodišče na podlagi njegove kasnejše izjave, da ne želi nadaljevati delovnega razmerja, tožnikovo pogodbo o zaposlitvi razvezati že z datumom prvega poziva na delo, to je s 7. 7. 2011, ne pa šele s kasnejšim zaključkom postopka pred sodiščem prve stopnje. Že takrat se tožnik očitno ni nameraval vrniti na delo. Hkrati revizija navaja, da ima priznanje nadomestila plače in drugih pravic za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja značaj odškodnine, ki jo je treba presojati v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), na podlagi katerih je dolžan tudi oškodovanec skrbeti za zmanjšanje škode. Glede na to je sodišče toženi stranki neutemeljeno naložilo plačilo nadomestila plače in realizacijo drugih pravic na podlagi delovnega razmerja po 7. 7. 2011, ko je bil tožnik pozvan na delo, pa se pozivu ni odzval in tako sam prispeval, da je ostal brez teh pravic.

4. Tožnik je na revizijo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za odločitev sodišča, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Če sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevati delovnega razmerja, lahko na predlog delavca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja, ter delavcu prizna ustrezno denarno odškodnino (prvi odstavek 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR).

8. Ob nezakonitosti prenehanja tožnikovega delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 4. 2011 je sodišče prve stopnje sledilo sicer podrednemu zahtevku za razvezo pogodbe o zaposlitvi namesto vrnitve tožnika na delo. Tudi ob upoštevanju ugotovitev, da je tožena stranka tožnika že 8. 7. 2011 in 1. 10. 2011 neuspešno pozvala na delo, je zaključilo, da je dokazni postopek pokazal, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni mogoče, ker se tožnik tem pozivom ni odzval, glede na to, da mu je tožena stranka ob tem ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Štelo je, da bi bil tak poziv na delo pravno upošteven le, če bi tožena stranka predhodno pripoznala tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti predhodnega prenehanja delovnega razmerja in bi bil postopek na podlagi pripoznave končan.

9. Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerem delavec – tožnik predlaga odločitev v smislu prenehanja pogodbe na podlagi sodbe sodišča (prvi odstavek 118. člena ZDR), predhodni poziv delodajalca delavcu, da za čas teka spora nastopi delo, ni razlog za ugotovitev razveze pogodbe že z datumom takega poziva delodajalca.

10. Res je pogodba o zaposlitvi dvostranska odplačna pogodba (delo za plačilo). Res ima nezakonita odpoved za posledico, da mora delodajalec na zahtevo delavca le temu povrniti izgubo zaslužka za čas prenehanja delovnega razmerja v posledici nezakonite odpovedi in mu zagotoviti druge pravice, ki bi mu za ta čas šle v zvezi z delovnim razmerjem in ima izplačilo ustreznih nadomestil in vzpostavitev drugih razmerij lahko značaj odškodnine v smislu določb 243. člena OZ. Vendar glede na specifiko delovnih razmerij in pogodbe o zaposlitvi od delavca ni mogoče zahtevati, da bi v času spora o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je delodajalec realiziral z zaključkom delovnega razmerja, na delodajalčev poziv zopet nastopil delo dokler spor o zakonitosti odpovedi še traja.

11. Ker revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Odločitev o tožnikovih stroških odgovora na revizijo temelji na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP.