Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v prvem odstavku 21. člena ZKZ predpisana obličnost pogoj za veljavnost sprejema ponudbe ali je predpisana zaradi lažjega dokazovanja sprejema ponudbe.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v prvem odstavku 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih predpisana obličnost pogoj za veljavnost sprejema ponudbe ali je predpisana zaradi lažjega dokazovanja sprejema ponudbe.
1. Tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je zavrnilo njeno pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje, da je toženec dolžan s tožnico skleniti prodajno pogodbo za kmetijska zemljišča, ki jih je ponudil naprodaj v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Kot sporno pravno vprašanje opredeljuje vprašanje, ali se obvestilo upravne enotes, v katerem je zapisano, da je tožnica tista, ki je sprejela ponudbo toženca in je med predkupnimi upravičenci na prvem mestu, lahko šteje za dokaz, da je toženec kot ponudnik v prodajo danega kmetijskega zemljišča sprejel izjavo tožnice o sprejemu ponudbe in bi se torej v smislu 28. člena Obligacijskega zakonika dejstvo, da je ponudba sprejeta, ko ponudnik sprejme od naslovnika izjavo, da ponudbo sprejema, dokazovalo le z obvestilom upravne enotes tožencu kot ponudniku. Takšno stališče višjega sodišča po njegovem mnenju pomeni kršitev 21. člena ZKZ, ki zahteva strogo obličnost. Toženec nikoli ni prejel tožničine izjave priporočeno s povratnico, da njegovo ponudbo sprejema. Če ponudnik ne prejme izjave o sprejemu ponudbe, prodajna pogodba ni sklenjena. Zato tudi toženec ni zavezan skleniti prodajno pogodbo. Od rešitve zastavljenega vprašanja je pomembna odločitev v zadevi, vrhovno sodišče pa o trem vprašanju doslej ni zavzelo stališča, zato bi odločitev o tem vprašanju pomembno pripomogla k razvoju prava preko sodne prakse in tudi pravni varnosti.
2. Predlog je utemeljen.
3. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so podani, zato je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa.