Jedro

V obravnavani zadevi revident izpodbija odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, in odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba. V teh odločbah pa obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni (skladno z zahtevami, navedenimi v 8. točki te obrazložitve) navedel, katero je tisto pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, od katerega rešitve je odvisna pravilnost odločitve o zadevi in ki ga je sodišče prve stopnje rešilo napačno. Njegova opredelitev pomembnega pravnega vprašanja je preveč splošna. Pa tudi sicer iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi določb prostorskega akta in s strani revidenta predložene projektne dokumentacije.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter podaja revizijske razloge po 85. členu ZUS-1. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo revidenta zoper odločbo Upravne enote Logatec, št. 351-89/2010-64 z dne 31. 5. 2011, v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35108-347/2010-7 RS z dne 3. 10. 2011 (1. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (2. točka izreka). Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil revidentovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo štirinajstih večstanovanjskih hiš (objekti A1 do A12, B in C) na zemljiščih s parc. št.15 in 16, obe k. o.... Izpodbijana odločba je bila izdana v ponovljenem postopku, potem ko je upravni organ druge stopnje odpravil odločbo o zavrnitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 20. 8. 2010. V upravnem postopku je bilo nato ugotovljeno, da imajo objekti A1 do A12 in B predvideno višino K+P+N+M, objekt C pa višino P+N+M, in da je predvidena višina kolenčnega zidu 1,50 m. Iz PGD je razvidno, da je del objektov A1 do A12 in del objekta B vkopan, del pa zasut, iz dopolnitev projektne dokumentacije pa, da navedeni objekti niso vkopani z vseh strani ter da niso pod nivojem zemljišča, namenjenega za gradnjo. Upravni organ je ugotovil, da taka gradnja ni skladna z določbo 48. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Logatec (v nadaljevanju PUP), po kateri je dovoljena gradnja objektov v višini največ P+1+M ali v celoti vkopana klet (K+P+1+M). Pogoj vkopane kleti pa je na podlagi obvezne razlage prvega odstavka 48. člena PUP, objavljene 19. 4. 2011 v Logaških novicah, št. 4/2011, treba razumeti tako, da je v celoti vkopana klet le taka klet, ki je vkopana z vseh strani in je popolnoma pod nivojem zemljišča, namenjenega za gradnjo, strop pa je nižji ali največ enako visok od terena na vseh straneh vkopa.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08, Up-1057/08 in Up-1808/08) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi revident izpodbija odločbo, s katero je bila zavrnjena revidentova zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, in odločbo, s katero je bila zavrnjena revidentova pritožba. V teh odločbah pa obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo tudi v svojih številnih odločbah kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 494/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011 in X Ips 301/2011. 7. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008, X Ips 433/2007 in X Ips 655/2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007, X Ips 69/2009 in X Ips 189/2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

9. Revident je dovoljenost revizije po navedeni 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 utemeljil z navedbo: „Bistveno vprašanje v danem primeru je, ali bi po strokovnih standardih revident pred sprejemom obveznih razlag pridobil gradbeno dovoljenje?“ Revident je v nadaljevanju revizije opisal postopek sprejemanja obvezne razlage k 48. členu PUP, ki zanj pomeni spremembo samega predpisa in nadaljnji postopek sprejemanja izpodbijane odločbe in zavrnitev njegove pritožbe.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s to navedbo zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazal. 11. Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni (skladno z zahtevami, navedenimi v 8. točki te obrazložitve) navedel, katero je tisto pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, od katerega rešitve je odvisna pravilnost odločitve o zadevi in ki ga je sodišče prve stopnje rešilo napačno. Njegova opredelitev pomembnega pravnega vprašanja je preveč splošna. Pa tudi sicer iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi določb prostorskega akta in s strani revidenta predložene projektne dokumentacije.

12. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Revident z revizijo ni uspel zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).