Jedro

Upoštevaje, da je namen uzakonitve možnosti izbire odvetnika v vzpostavitvi enakega položaja pri zagotavljanju pravice do sodnega varstva med prosilcem in osebami z zadostnimi finančnimi sredstvi za plačilo izbranega odvetnika, ter ob odsotnosti zakonsko določenega okvirja, v katerem se zagotavlja uresničevanje prosilčeve proste izbire in pooblastil organa pri prekoračitvi meja te izbire, je treba prvi odstavek 30. člena ZBPP razumeti tako, da prosilcu dopušča izbiro odvetnika s sedežem izven območja konkretnega sodnega okrožja.

Prvi odstavek 37. člena ZBPP določa, da mora pristojni organ pri odločanju o prošnji upoštevati načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka. Iz navedenega in iz same umestitve določbe v poglavje VI.A "Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči" je razvidno, da je treba omenjeno načelo spoštovati pri vodenju postopka v zvezi z vloženo prošnjo. Gre za načelo, ki opredeljuje način izvedbe postopka, ki naj bo hiter, brez zavlačevanja in ob čim manjših stroških tako za organ kot za stranko. Ker je zakonsko predpisani postopek formaliziran niz pravil, ki omogoča sprejem materialnopravno pravilne odločitve, postopkovnega načela ni mogoče uporabiti še kot načela, ki bi se raztezal na vsebinsko odločitev glede imenovanja izvajalca pravne pomoči. V konkretnem primeru to pomeni, da načela ekonomičnosti vodenja postopka ni mogoče razumeti in uporabiti v smislu ekonomičnosti (ekonomsko upravičene) odločitve, konkretno torej na način omejevanja prosilčeve izbire z določitvijo odvetnika, za katerega se predvideva, da bodo njegovi stroški za izvajanje pravne pomoči manjše breme za proračun kot pri izbranem odvetniku.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1790/2016-8 z dne 24. 1. 2017 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 2593/2016 z dne 17. 11. 2016, odpravi v 3. točki izreka ter se za izvajanje brezplačne pravne pomoči določi odvetnika Branka Gvozdića, Partizanska cesta 17, Sežana.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v višini 634,64 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 2593/2016 z dne 17. 11. 2016, s katero je zahteval, naj sodišče ugodi prošnji za izvajanje brezplačne pravne pomoči po izbranem odvetniku. Z navedeno odločbo je toženka tožniku dodelila redno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani VI K 51131/2012 (I. točka izreka), zavrnila pa prošnjo za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje in za oprostitev plačila stroškov postopka (II. točka izreka). Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je določila odvetnika Klemena Valterja, Dunajska cesta 5, Ljubljana (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi sodbe je prvostopenjsko sodišče pritrdilo odločitvi in razlogom toženke, da je v obravnavanem primeru kljub želji prosilca, da se mu za nudenje pomoči določi izbrani odvetnik, razumno in pravilno imenovanje odvetnika z območja sodišča, kjer bo dejanje opravljeno.

3. Tožnik (v nadaljevanju revident) je zoper sodbo vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogom iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava in kršitve načela zakonitosti iz 2. člena Ustave, načela enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravice do obrambe z izbranim zagovornikom iz 29. člena Ustave in kršitev 6. člena EKČP. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi, podrejeno, naj sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in mu vrne zadevo v nov postopek. Zahteva povračilo vseh stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka na revizijo ni odgovorila.

K I. točki izreka: O dovoljenosti revizije

5. Revizija je dovoljena iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Revident sprašuje, ali načelo ekonomičnosti iz 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) omogoča, da je za izvajalca brezplačne pravne pomoči določena oseba, ki ni oseba, ki jo je v skladu s 30. členom ZBPP navedel prosilec v svoji prošnji. Revident se ne strinja s sodiščem prve stopnje, da je načelo ekonomičnosti primarno načelo in da prevlada nad določbo prvega odstavka 30. člena ZBPP.

O vsebinski presoji revizije

6. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je toženka za izvajalca brezplačne pravne pomoči pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku VI K 51131/2012, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, določila odvetnika iz Ljubljane in ne odvetnika iz Sežane, ki ga je v prošnji navedel revident. Sodišče prve stopnje je menilo, da revidentova izbira ni bila v skladu z načelom ekonomičnosti, zato je razumno in pravilno, da je bil za izvajalca brezplačne pravne pomoči določen odvetnik z območja sodišča, kjer bo dejanje opravljeno. Ni namreč ekonomično, da bi se določali prosilcem odvetniki z drugih območij, saj bi s tem nastali večji stroški. Stališče, da prosilčevemu predlogu v takem primeru ni mogoče ugoditi, izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 73/2007 z dne 25. 1. 2007. 7. Revident navaja, da je bila omenjena sodba Vrhovnega sodišča sprejeta pred uveljavitvijo ZBPP-B z dne 7. 3. 2008, ki je v 14. členu noveliral 30. člen ZBPP. Sklicuje se na zakonodajalčevo obrazložitev navedene spremembe in z njo utemeljuje nepravilnost spornega stališča prvostopenjskega sodišča. Meni, da je na podlagi sistematike umestitve 37. člena v ZBPP in dejstva, da je omenjeni člen ostal praktično nespremenjen od sprejema zakona dalje, mogoče sklepati, da je namen njegovih določb podajanje splošnih smernic, po katerih naj se organ ravna v zadevah dodeljevanja brezplačne pravne pomoči. Zato teh ni mogoče opredeliti kot specialnih glede na prvi odstavek 30. člena ZBPP.

8. Navedeni revizijski očitki so utemeljeni, saj z načelom, ki se nanaša na vodenje postopka, ni mogoče utemeljiti odločitve o izbiri izvajalca pravne pomoči. 9. ZBPP v 29. členu določa, da pravno pomoč po tem zakonu izvajajo odvetniki, ki so po zakonu, ki ureja odvetništvo, vpisani v imenik odvetnikov, in odvetniške družbe, ustanovljene po zakonu, ki ureja odvetništvo ter notarji v zadevah, ki jih opravljajo po zakonu, ki ureja notariat (prvi odstavek). V skladu s 30. členom lahko prosilec sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje brezplačne pravne pomoči, in jo navede v prošnji za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek). Če prosilec osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči sam ne izbere, jo določi pristojni organ po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu za vsak območni zbor posebej predloži Odvetniška zbornica Slovenije, oziroma po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije (drugi odstavek). Člena sta umeščena v V. poglavje zakona z naslovom "Osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči".

10. Iz navedenih določb izhaja, da ima prosilec možnost izbrati osebo, ki mu bo v primeru ugodene prošnje nudila pravno pomoč. Le če tega svojega upravičenja ne izkoristi - ne pa tudi v drugih primerih - organ po uradni dolžnosti na predvideni način določi izvajalca pravne pomoči. Pristojni organ tako nima pooblastila za določitev odvetnika v primeru, če se ne strinja s prosilčevo izbiro,1 oziroma nima pooblastila za zavrnitev izbranega odvetnika, saj zakon niti ne določa kriterijev, ki omejujejo prosilčevo upravičenje. ZBPP torej pri izbiri in določanju izvajalcev pravne pomoči omejuje organ, ne pa tudi prosilca.

11. Prosta izbira odvetnika pomeni uresničitev načela enakopravnosti kot enega od ciljev, ki ga je zasledoval Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-B).2 Tako je predlagatelj novele pri pojasnjevanju njenih ciljev v zvezi z omenjenim načelom izpostavil (Poročevalec DZ, št. 131/2007), da bo prosilec lahko po noveli zakona sam izbral izvajalca brezplačne pravne pomoči, s čimer bo postavljen v enakopraven položaj s tistimi, ki imajo zadosti sredstev in si nudenje pravne pomoči lahko zagotovijo brez pomoči države. Cilj je omogočiti upravičencem brezplačno pravno pomoč zaradi uveljavljanja pravice do sodnega varstva. Drago zastopanje v civilnih, kazenskih in upravnih postopkih včasih bistveno otežujejo socialno najšibkejšemu sloju državljanov in vsem prebivalcem dostop do sodišča, zaradi česar naj brezplačna pravna pomoč posredno uveljavi tudi načelo enakosti iz 14. člena Ustave RS in zlasti načelo socialne države iz 2. člena Ustave RS. Glede možnosti prosilca, da si sam izbere izvajalca brezplačne pravne pomoči, je bilo v 3. točki predloga (Poglavitne rešitve zakona) pojasnjeno, da je za učinkovito in uspešno zastopanje po odvetniku nujen odnos zaupanja med odvetnikom in klientom, zato mora imeti prosilec najprej možnost, da si odvetnika, s katerem bo takšen odnos izgradil, izbere sam. Le v primeru, da si ga prosilec sam ne izbere, mu bo ta dodeljen s strani pristojnega organa. Po veljavni ureditvi lahko prosilec prošnji za brezplačno pravno pomoč priloži predlog za določitev odvetnika, ki bo izvajal storitve pravne pomoči, ali osebe, ki je vpisana v register. Prosilec si izvajalca lahko izbere le s seznama, ki ga organu predloži območni zbor odvetnikov, oziroma s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije, oziroma iz registra, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje. S takšno omejitvijo pri izbiri izvajalca se prosilca spravlja v neenak položaj v pravici do sodnega varstva z osebami, ki si pooblaščenca prosto izbirajo. Novela to neenakost odpravlja in daje tudi prosilcu možnost izbire izvajalca pravne pomoči. 12. Navedeno je bilo upoštevano v 14. členu ZBPP-B, s katerim sta bila spremenjena dotedanja prvi in drugi odstavek 30. člena ZBPP. Obrazložitev k temu členu poleg sklicevanja na pomen proste izbire za zgraditev zaupnega odnosa med klientom in odvetnikom ter s tem za učinkovito in uspešno zastopanje posebej dodaja, da prosta izbira upravičenca ni omejena le na listo, ki jo predloži območni zbor odvetnikov, ampak si lahko upravičenec izbere odvetnika po svojih željah, tako kot bi to storil, če bi imel zadosti finančnih sredstev, da bi njegove storitve plačal sam.

13. Iz navedenega izhaja zakonodajalčev namen omogočiti prosilcu prosto izbiro odvetnika na način, da njegova izbira ne bo omejena le na listo območnega zbora odvetnikov.3 To pomeni, da si lahko izbere tudi odvetnika, ki ni na navedeni listi.4 Da bi bila ta razširjena izbira vezana izključno na odvetnike s sedežem na teritoriju območnega zbora, to je s sedežem na območju okrožnega sodišča, pri katerem je prosilec vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč5 in kjer ima prosilec stalno ali začasno bivališče,6 iz predloga ZBPP-B ne izhaja (tako kot ne iz zakonskega besedila). Te meje ne postavlja niti neopredeljen obseg finančnih sredstev osebe, s katero naj bi se prosilec izenačil, saj ni izključeno, da si oseba z "zadosti sredstvi, da si nudenje pravne pomoči lahko zagotovi brez pomoči države," ne bi izbrala odvetnika iz drugega sodnega okrožja. Vrhovno sodišče ob tem ne izključuje, da bi zakonodajalec prosilčevo prosto izbiro lahko zamejil in uravnotežil s finančnimi zmožnostmi države, vendar tega ni storil in je spremenil do tedaj veljavni prvi odstavek 30. člena tudi v delu, ki je pristojnemu organu omogočal, da za izvajanje pravne pomoči ni določil odvetnika ali osebe iz 11. odstavka 31. člena tega zakona, ki jo je predlagal prosilec, pri čemer je moral v odločbi navesti razloge za takšno odločitev.

14. Zato upoštevaje, da je namen uzakonitve možnosti izbire odvetnika v vzpostavitvi enakega položaja pri zagotavljanju pravice do sodnega varstva med prosilcem in osebami z zadostnimi finančnimi sredstvi za plačilo izbranega odvetnika, ter ob odsotnosti zakonsko določenega okvirja, v katerem se zagotavlja uresničevanje prosilčeve proste izbire in pooblastil organa pri prekoračitvi meja te izbire, je treba prvi odstavek 30. člena ZBPP razumeti tako, da prosilcu dopušča izbiro odvetnika s sedežem izven območja konkretnega sodnega okrožja.

15. Glede na razloge izpodbijane sodbe se tako postavlja vprašanje, ali omejitev izbire izhaja iz 37. člena ZBPP. Ta določa, da mora pristojni organ pri odločanju o prošnji upoštevati načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka (prvi odstavek). Iz navedenega in iz same umestitve določbe v poglavje VI.A "Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči" je razvidno, da je treba omenjeno načelo spoštovati pri vodenju postopka v zvezi z vloženo prošnjo. Gre za načelo, ki opredeljuje način izvedbe postopka, ki naj bo hiter, brez zavlačevanja in ob čim manjših stroških tako za organ kot za stranko. Ker je zakonsko predpisani postopek formaliziran niz pravil, ki omogoča sprejem materialnopravno pravilne odločitve, postopkovnega načela ni mogoče uporabiti še kot načela, ki bi se raztezal na vsebinsko odločitev glede imenovanja izvajalca pravne pomoči. V konkretnem primeru to pomeni, da načela ekonomičnosti vodenja postopka ni mogoče razumeti in uporabiti v smislu ekonomičnosti (ekonomsko upravičene) odločitve, konkretno torej na način omejevanja prosilčeve izbire z določitvijo odvetnika, za katerega se predvideva, da bodo njegovi stroški za izvajanje pravne pomoči manjše breme za proračun kot pri izbranem odvetniku.

16. Sodišče prve stopnje se glede uporabe načela ekonomičnosti neutemeljeno sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 73/2007 z dne 25. 1. 2007, saj se v njej zavzeto stališče nanaša na razlago prvega odstavka 30. člena ZBPP pred uveljavitvijo ZBPP-B. 17. Po navedenem prvostopenjsko sodišče v določbah ZBPP ni imelo podlage za izpodbijano stališče in s tem ne za zavrnitev postavitve izbranega odvetnika,7 ker je iz Sežane. Vrhovno sodišče je zato zaradi zmotne uporabe materialnega prava v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi 65. člena ZUS-1 spremenilo tako, da je ugodilo tožbi, izpodbijano odločbo odpravilo v III. točki izreka in odločilo, da se za izvajalca brezplačne pravne pomoči v revidentovi kazenski zadevi določi izbranega odvetnika.

K II. točki izreka:

18. Revident je z revizijo in tožbo uspel, zato je Vrhovno sodišče odločilo o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Ker je bilo o tožbi odločeno v smislu 65. člena ZUS-1 (spor polne jurisdikcije), odločitev o stroških postopka na prvi stopnji temelji na prvem odstavku 25. člena ZUS-1, ki napotuje na uporabo določb ZPP. Vrhovno sodišče je zato v skladu z drugim odstavkom 155. člena ZPP nagrado in stroške odmerilo po veljavni Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/2015, ki je začela veljati 10. 1. 2015).8 Revident je upravičen do nagrade za tožbo v višini 229,50 EUR (1. točka tarifne številke 30 in ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR), kar skupaj s priglašenim 22 % DDV (50,49 EUR) znaša 279,99 EUR. Ker je Vrhovno sodišče vezano na postavljeni zahtevek, je za revizijski postopek priznalo priglašenih 285,00 EUR - v skladu s 5. točko tarifne številke 30 bi bil upravičen do 344, 25 EUR - in 5, 7 EUR materialnih stroškov, oboje povečano za 22 % DDV (63,95 EUR), skupaj torej 354,65 EUR.

19. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

1 Drugače kot ZBPP, ki je veljal do novele ZBPP-B in ki je v prvem odstavku 30. člena določal, da odvetnika za izvajanje pravne pomoči določi pristojni organ z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Če za izvajanje pravne pomoči ne določi odvetnika ali osebe iz enajstega odstavka 31. člena tega zakona, ki jo je predlagal prosilec, pristojni organ za BPP v odločbi navede razloge za takšno odločitev. 2 Uradni list RS, št. 23/2008. 3 Od sprejema ZBPP-B je ostal prvi odstavek 30. člena ZBPP enak, drugi odstavek pa je bil spremenjen le glede organa, ki predloži seznam odvetnikov (po ZBPP-B je bil to območni zbor odvetnikov, od ZBPP-C, Uradni list RS, št. 19/2015, pa Odvetniška zbornica Slovenije za vsak območni zbor posebej). 4 V skladu s 5. členom ZOdv odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči (tretji odstavek). Ta seznam vodi Odvetniška zbornica Slovenije, ki ga je dolžna posredovati vsem sodiščem in jim sporočiti vsako spremembo (šesti odstavek). 5 Območni zbori se oblikujejo za območja sodnih okrožij (44. člen Statuta OZS). 6 O prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež (prvi odstavek 31. a člena ZBPP). 7 Po revidentovih navedbah v tožbi mu je isti odvetnik nudil brezplačno pravno pomoč že v fazi kazenske preiskave zaradi istih kaznivih dejanj. 8 Z začetkom veljavnosti navedene odvetniške tarife se je glede povračila stroškov odvetnikom prenehal uporabljati Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki se je glede višine prisojenega zneska stroškov sicer uporabljal na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 izključno za stroške postopka v upravnem sporu na prvi stopnji.