Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta se nižji sodišči pravilno oprli na 4. točko tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, čeprav je bila izpodbijana vknjižba lastninske pravice prvega toženca vpisana v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočne (zamudne) sodbe, izdane v pravdnem postopku, v katerem tožnik ni imel možnosti sodelovati.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta se nižji sodišči pravilno oprli na 4. točko tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, čeprav je bila izpodbijana vknjižba lastninske pravice prvega toženca vpisana v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočne (zamudne) sodbe, izdane v pravdnem postopku, v katerem tožnik ni imel možnosti sodelovati.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je vknjižba lastninske pravice v korist prvega toženca pri parc. št. 2707 in 2708 k.o. ..M. na podlagi sklepa tega sodišča Dn. št. 1173/2007 z dne 13. 4. 2007 materialnopravno neveljavna in se jo izbriše ter se v zemljiški knjigi vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje v korist drugega toženca. Obrazložilo je, da se je prvi toženec vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik na podlagi pravnomočne zamudne sodbe, s katero je sodišče ugotovilo, da je postal lastnik na podlagi priposestvovanja. V skladu s 4. točko tretjega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) pa je vknjižbo na podlagi pravnomočne sodbe mogoče izbrisati le, če je bilo proti taki sodbi vloženo izredno pravno sredstvo in je bila pravnomočna sodba razveljavljena ali spremenjena. V obravnavanem primeru pa se to ni zgodilo, zato izpodbijana vknjižba ni materialnopravno neveljavna. Poleg tega zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ne predstavlja ovire za vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne (zamudne) sodbe (99. člen ZZK-1).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. V celoti je sledilo razlogom sodišča prve stopnje. Dodatno je še pojasnilo, da so pravno nepomembne pritožbene trditve, da tožnik ni bil stranka v pravdnem postopku, v katerem je bila zamudna sodba izdana, in da je prišlo do izdaje zamudne sodbe zaradi izigravanja zakona in zavajanja sodišča s strani tožencev.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja vprašanje, ali se v primeru izpodbijanja z izbrisno tožbo vknjižbe na podlagi (zamudne) sodbe, kljub v času izdaje sodbe v zemljiški knjigi zaznamovani prepovedi odtujitve, uporablja prvi odstavek ali 4. točka tretjega odstavka 243. člena ZZK-1. Navaja, da je vložil izbrisno tožbo, ker je sodišče izvršilo vknjižbo na podlagi zamudne sodbe, izdane z izigravanjem zakona in zavajanjem sodišča s strani tožencev. Tožnik ni bil stranka v postopku izdaje zamudne sodbe in že zato izrednega pravnega sredstva ni mogel vložiti, zanjo pa tudi ni vedel. Stališče, da pravnomočna sodba sama po sebi (če ni spremenjena z izrednimi pravnimi sredstvi) dokazuje materialnopravno pravilnost vknjižbe, v konkretnem primeru pomeni, da je tožnik kot predkupni upravičenec s fiktivno sodbo izigran in je ostal brez pravnega varstva. Uporaba tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 ni na mestu. Ta vknjižba je neveljavna že v trenutku vknjižbe, zato je potrebno uporabiti prvi odstavek 243. člena ZZK-1. Vknjižba je materialnopravno neveljavna tudi zato, ker je bila pred izdajo zamudne sodbe v zemljiški knjigi zaznamovana prepoved odtujitve v korist tožnika. Sodišče ne bi smelo izdati zamudne sodbe, saj drugi toženec ni mogel razpolagati z zemljiščem, prvi toženec pa ni mogel razpolagati s tožbenim zahtevkom. Sodišče druge stopnje ni odgovorilo na ključni pritožbeni argument, s čimer je storilo bistveno kršitev določb postopka (prvi odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). O tem vprašanju ni enotne in ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča. Čas pa je, da Vrhovno sodišče zaradi zaupanja v pravo preseka takšno izigravanje zakona s fiktivnimi sodbami. Tožniku je bila tudi kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic.

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).