Jedro

Sklep, ki ga tožeča stranka izpodbija v upravnem sporu, ni akt, opredeljen v skladu z navedenimi določbami ZUS-1. Z obravnavanim sklepom se ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznika, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

Sodišče je tožbo zavrglo zaradi neobstoja procesnih predpostavk, zato je zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, ker je le-ta vezana na tožbo. Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je namreč tudi procesna predpostavka za obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Tožba se zavrže. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 21. 3. 2011 pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani vložila tožbo, s katero predlaga odpravo sklepa, s katerim je Mestni svet Mestne občine Ljubljana dal soglasje Javnemu zavodu Lekarna Ljubljana k ustanovitvi podjetja. Tožbi je priložila predlog sklepa za obravnavo na Mestnem svetu Mestne občine Ljubljana opr. št. 160-24/2009-2 z dne 9. 10. 2009, v tožbi pa uveljavlja vse tožbene razloge iz 1. in 3. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožeča stranka v tožbi meni, da je navedeni sklep s svojo izvršitvijo povzročil dejanje, ki je kaznivo po Kazenskem zakoniku, zaradi česar je ničen. Po njenem mnenju zakon ni bil uporabljen pravilno, prav tako pa tudi organ, ki ga je sprejel, ni ravnal po pravilih postopka. Iz ugotovljenih dejstev je bil napravljen napačen sklep o dejanskem stanju, prav tako gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarna Ljubljana (Uradni list RS, št. 51/97 in spremembe), s katerim je Mestna občina Ljubljana ustanovila Javni zavod Lekarna Ljubljana, nima materialnopravne podlage v zakonih, pri čemer se sklicuje na Zakon o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92). Nadalje navaja, da Zakon o zavodih ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, kar pomeni, da ni veljaven zakon. Izpodbijani sklep nima sestavnih delov, kot so določeni v Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUP) in ni bil vročen, zato ni jasno, kdaj je postal pravnomočen in izvršljiv. Župan Mestne občine Ljubljana nima nobenih pooblastil, kar pomeni, da je izpodbijani sklep izdan na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana, ki ni pravna podlaga za njegovo izdajo, v celoti nepravilen in nezakonit in zato ničen. Prvi člen Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarna Ljubljana ni materialnopravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa. Javni Zavod Lekarna Ljubljana je Mestna občina Ljubljana ustanovila za opravljanje dejavnosti zdravstva, katerega cilj ni pridobivanje dobička, zaradi česar je sklep o ustanovitvi podjetja, katere cilj je pridobivanje dobička v nasprotju z namenom za katerega je bil javni zavod ustanovljen. Izpodbijani sklep župana je izdan v nasprotju z njegovimi pooblastili. V obravnavani zadevi gre za nezakonito porabo javnega denarja v škodo občanov, ki je določena z zakonom, ki jo župan z izpodbijanim sklepom krši, zaradi česar ima tožnica pravico sprožiti upravni spor. Tožnica se sklicuje na ZUP, ki določa sestavne dele upravne odločbe, in navaja, da izpodbijani sklep ni v skladu z ZUP in je nezakonit. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in razveljavi ter izreče za ničnega. Hkrati predlaga, da sodišče začasno zadrži izvajanje izpodbijanega sklepa do odločitve sodišča v omenjeni zadevi, pri čemer svojega predloga v ničemer ne obrazloži. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožba vložena prepozno, saj je bil navedeni sklep sprejet na 33. seji Mestnega sveta dne 23. 11. 2009. Izpodbijani sklep ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, pri čemer se pri tem sklicuje na stališče Upravnega sodišča v že odločenih zadevah. Citira ZUS-1, ki opredeljuje upravni akt. Nadalje navaja, da tožbe ni vložila upravičena oseba. Z izpodbijanim sklepom se ne posega v pravni položaj tožeče stranke, prav tako izpodbijani sklep ne posega v pravice ali pravne koristi, ki jih ima tožnica kot članica organa, ki svoje odločitve sprejema z glasovanjem. Obenem opozarja, da je bil izpodbijani sklep sprejet v prejšnjem mandatnem obdobju Mestnega sveta, ko tožnica še ni bila članica mestnega sveta, na kar se sklicuje v tožbi. Zato predlaga, da sodišče tožbo zavrže, prav tako tudi predlog za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa predlaga, da sodišče predlog za začasno odredbo zavrne, prav tako tudi tožbo.

K 1. točki izreka: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: V 1. členu ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizaciji proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. Po določbi 1. odstavka 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon.

Upravni akt opredeljuje ZUS-1 v 2. odstavku 2. člena. Določa ga kot upravno odločbo in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Skladno z navedenim sta v ZUS-1 določena dva pogoja, ki morata biti kumulativno podana ob presoji, da gre pri izpodbijanem aktu za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Formalno pravni pogoj je, da gre za akt, ki je izdan s strani državnega organa, organa lokalne skupnosti oziroma nosilca javnih pooblastil, materialno pravni pogoj pa je, da akt vsebuje vsebinsko odločitev o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta ter s tem posega v pravni položaj tožnika.

Sklep, ki ga tožeča stranka izpodbija v tem upravnem sporu, po presoji sodišča ni akt, opredeljen v skladu z navedenimi določbami ZUS-1. Z izpodbijanim sklepom je Mestni svet Mestne občine Ljubljana dal soglasje Javnemu zavodu Lekarna Ljubljana k ustanovitvi podjetja. Ker se glede na zgoraj navedeno z obravnavanim sklepom ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznika, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, v tem primeru ne gre za upravni akt v smislu določb 2. oziroma 4. člena ZUS-1. Ker po navedenem takega akta v upravnem sporu ni dovoljeno izpodbijati, je moralo sodišče tožbo zavreči na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Po določbi 3. odstavka 32. člena ZUS-1 pa lahko tožnik iz razlogov iz 2. odstavka 32. člena ZUS-1 zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

Glede na navedene določbe 32. člena ZUS-1 odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe po ZUS-1 terja predhodni preizkus procesnih predpostavk za obravnavanje tožbe v upravnem sporu. Ker je sodišče tožbo zavrglo zaradi neobstoja procesnih predpostavk, je zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, ker je le-ta vezana na tožbo. Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je namreč tudi procesna predpostavka za obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe. Zato je sodišče zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe, ker niso podane procesne predpostavke.