Jedro

Konkretni primer, ko ima strankin pooblaščenec - upokojeni odvetnik - opravljen pravniški državni izpit, se ne prilega nobenemu od zahtevanih položajev iz tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP. Povedano drugače: ker pooblaščenec tožnika ni (več) odvetnik, tožnik pa ni zatrjeval niti izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, predlog ni dovoljen.

Vloženi predlog, ki je spisan kot revizija na 15 straneh in posebej ne zastavlja nobenega vprašanja, opisanim zakonskim zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP ne ustreza. Predlagatelj namreč ne ponudi pravnega vprašanja, glede katerega naj bi Vrhovno sodišče revizijo dopustilo. Ne gre za to, da bi moral predlog vsebovati vprašalno poved, temveč lahko pravni problem izpostavi tudi drugače, a mora biti jasno in jedrnato izkristaliziran. A tega predlagatelj v danem primeru ni storil, zato predlog (tudi) ni popoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, oboje s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3. Zoper takšno odločitev višjega sodišča je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Njegove vsebine Vrhovno sodišče iz razlogov, ki bodo podani v nadaljevanju, ne povzema.

4. Predlog ni dovoljen.

5. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka bodisi opravlja pravdna dejanja po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), bodisi sama, če ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).1

6. V skladu s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o odvetništvu se pravica opravljati odvetniški poklic pridobi z vpisom v imenik odvetnikov. Po nasprotnem razlogovanju se ta pravica izgubi z izbrisom iz imenika odvetnikov.

7. Tožnica je predlog vložila po pooblaščencu, ki je upokojeni odvetnik.2 Slednji ima opravljen pravniški državni izpit, ni pa več odvetnik. Iz odločbe Odvetniške zbornice Slovenije, št. 922/2018, z dne 31. 5. 2018, ki jo je predlogu priložil pooblaščenec, namreč izhaja, da ga je odvetniška zbornica 25. 6. 2018 izbrisala iz imenika odvetnikov, ker se je odrekel opravljanju odvetniškega poklica zaradi upokojitve.

8. Konkretni primer, ko ima strankin pooblaščenec - upokojeni odvetnik - opravljen pravniški državni izpit, se ne prilega nobenemu od zahtevanih položajev iz tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP. Povedano drugače: ker pooblaščenec tožnika ni (več) odvetnik, tožnik pa ni zatrjeval niti izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, predlog ni dovoljen.

9. Predpostavka za vsebinsko odločitev o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost. ZPP postavlja stroge zahteve glede obvezne vsebine predloga in (med drugim) v četrtem odstavku 367.b člena terja: "V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse."

10. Vloženi predlog, ki je spisan kot revizija na 15 straneh in posebej ne zastavlja nobenega vprašanja, opisanim zakonskim zahtevam ne ustreza. Predlagatelj namreč ne ponudi pravnega vprašanja, glede katerega naj bi Vrhovno sodišče revizijo dopustilo. Ne gre za to, da bi moral predlog vsebovati vprašalno poved, temveč lahko pravni problem izpostavi tudi drugače, a mora biti jasno in jedrnato izkristaliziran.3 A tega predlagatelj v danem primeru ni storil, zato predlog (tudi) ni popoln.

11. Ker predlog ni dovoljen niti popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen in šesti odstavek 367.b člena ZPP).

12. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Ustavno sodišče je ustavno skladnost takšne ureditve presojalo v odločbi U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003 in pojasnilo, da država lahko pogojuje dostop do Vrhovnega sodišča zaradi visoke strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi. 2 V uvodu predloga za dopustitev revizije je zapisano, da tožnika zastopa odvetnik v pokoju, univ. dipl. iur. z opravljenim d.p.i. 3 Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 566/2021 in II DoR 31/2022, oba z dne 16. 2. 2022.