Jedro

S pravnomočno odločbo sodišča je bilo ugotovljeno, da je tožniku delovno razmerje trajalo do 29. 3. 2006. V kolikor je tožena stranka menila, da elementov delovnega razmerja sploh ni bilo, bi morala to dejstvo zatrjevati v sporu, ki se je pravnomočno končal z zgoraj navedeno sodno odločbo. Trajanje in obstoj delovnega razmerja do tega datuma tako v tem sporu ne more biti sporno.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, ki se nanaša na odločitev o izplačilu regresa in povračilu stroškov za prehrano ter prevoz.

Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnika, da mu je tožena stranka dolžna obračunati bruto plače za obdobje od maja 2004 do 29. 3. 2006, v skupnem znesku 32.862,63 EUR in od bruto zneskov obračunati davke in prispevke in nato tožeči stranki izplačati neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečnih zapadlosti do plačila. Prav tako je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku obračunati regres za letni dopust za leto 2004, 2005 ter delno za leto 2006 v skupnem znesku 1.749,35 EUR, mu izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov, po plačilu akontacije dohodnine od bruto zneskov in iz naslova povračil stroškov za prevoz na delo in z dela, znesek 681,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje naj bi protispisno ugotovilo, da obstoj delovnega razmerja med strankama ni bil sporen in da je tožena stranka tožniku izplačevala plače do aprila 2004, medtem ko je direktorica tožene stranke na obravnavi pred sodiščem druge stopnje izpovedala, da je pogodbeno razmerje prenehalo s podpisom dogovora z dne 25. 5. 2003, s čimer naj bi sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj obstaja nasprotje v odločilnih dejstvih med tem, kar se nahaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov in samim zapisnikom. Nadalje tožena stranka v reviziji navaja, da dogovor z dne 25. 5. 2003 (s katerim sta se stranki dogovorili, da tožniku pripada določen odstotek dolgov, ki jih bo izterjal od upnikov tožene stranke) pomeni smiselno razvezo pogodbe o zaposlitvi in dogovor o plačilu po pogodbi o delu. Sodišče naj bi tudi zmotno ugotovilo, da je obstajalo delovno razmerje do 29. 3. 2006, pri čemer pa elementov delovnega razmerja ni ugotovilo. Ker sodišče teh elementov ni ugotovilo, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se je ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007, v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

5. Revizija delno ni dovoljena, sicer pa ni utemeljena.

6. Spor v zvezi s plačilom stroškov za prehrano oz. prevoz in regresa za letni dopust je premoženjski individualni delovni spor, v katerem je v skladu s 1. točko 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) dovoljena revizija po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek ali če jo v skladu s prvim odstavkom 32. člena ZDSS-1 dopusti sodišče. V skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. Ker vtoževani znesek izplačila regresa ter povračila stroškov prevoza in prehrane ne dosega navedenega revizijskega minimuma, sodišče druge stopnje pa je zoper odločitev o tem delu zahtevka izrecno ni dopustilo, je Vrhovno sodišče glede tega dela odločitve revizijo na podlagi 377. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

7. Revizijsko sodišče ni ugotovilo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti. S pravnomočno odločbo sodišča Pdp 1229/2006-4 z dne 7. 2. 2007 je bilo ugotovljeno, da je tožniku delovno razmerje trajalo do 29. 3. 2006. V kolikor je tožena stranka menila, da elementov delovnega razmerja sploh ni bilo, bi morala to dejstvo zatrjevati v sporu, ki se je pravnomočno končal z zgoraj navedeno sodno odločbo. Trajanje in obstoj delovnega razmerja do tega datuma tako v tem sporu ne more biti sporno, zaradi česar obstoj elementov delovnega razmerja ne predstavlja odločilnih dejstev. Iz enakega razloga tudi ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (pravilno po 14. točki, saj se v tem sporu ne upoštevajo spremembe ZPP z novelo ZPP-D).

8. Glede na zgoraj navedeno pravnomočno sodbo je delovno razmerje med tožnikom in toženo stranko trajalo do 29. 3. 2006, zaradi česar tožena stranka v tem sporu ne more (več) ugovarjati, da je delovno razmerje med tožnikom in toženo stranko prenehalo z dogovorom z dne 25. 5. 2003. Prav tako ne bi bil možen dogovor, da tožnik ne prejema več mesečne plače, ampak je plačan samo iz izterjanih terjatev dolžnikov. Plača je eden od bistvenih elementov delovnega razmerja (4. člen ZDR). Tako določena plača ne bi bila niti gotova (ampak odvisna od izida sodnih postopkov, plačilne sposobnosti dolžnikov in drugih dejavnikov) niti ne bi bila v naprej znana njena (vsaj minimalna) višina, zaradi česar bi bil tak dogovor (tudi, če bi bil sklenjen) neveljaven.

9. Ker sta obe sodišči na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabili materialno pravo, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).