Jedro

Pravna dejstva se v zemljiško knjigo vpisujejo z zaznambo. Predlagatelj je predlagal zaznambo lastninske pravice. To pa bi bilo mogoče predlagati samo kot vknjižbo, ki je vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev ali prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo (39. čl. ZZK-1). Torej ne gre za vpis pravnega dejstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru nasprotne udeleženke P.P. in sklep vodje zemljiške knjige z dne 19.3.2007 Dn 1, spremenilo tako, da se zemljiškoknjižni predlog predlagatelja M.P., naj sodišče na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Idriji, opr. št. P, ki je postala pravnomočna s sodbo Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 584/2005 z dne 3.1.2007, dovoli zaznamba lastninske pravice pri vl. št. 55 k.o. I., na stanovanju v I. nadstropju stanovanjske hiše v I., s pripadajočimi pritiklinami in garažo, stoječo na parc. št. 1654, dvorišče v izmeri 156 m2, njiva v izmeri 133 m2 in stanovanjska stavba v izmeri 102 m2 in stavba v izmeri 32 m2, v korist predlagatelja do 43/100, zavrne. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe lastninske pravice pri opisanih nepremičninah vl. št. 55 k.o. I. v korist predlagatelja do 43/100 in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o vpisu Dn 1 ter dovolilo zaznambo zavrnitve vpisa po predlagateljevem zemljiškoknjižnem predlogu.

Zoper sklep se po pooblaščenki pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se pritožbi ugodi, sklep spremeni tako, da se vpis dovoli ter hkrati dovoli izbris zaznambe zavrnitve predloga, nasprotnim udeležencem pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Meni, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z materialnimi predpisi. Iz zemljiškoknjižnega stanja za vl. št. 55 k.o. I. izhaja, da etažna lastnina še ni vzpostavljena in je še vedno vknjižena družbena lastnina s pravico uporabe za O.I. Zaradi neurejenega zemljiškega stanja so se druge pravice ter njihovi imetniki v listu C1 vpisovali le z zaznambo. Tako je bilo tudi glede obravnavanega stanovanja v I. nadstropju stanovanjske hiše v I., na parc. št. 1654. Materialnopravno zmotno je zato izhodišče sodišča, da so nasprotni udeleženci pridobili lastninsko pravico že z vpisom zaznambe lastništva stanovanja. Nasprotni udeleženci so kljub temu, da so bili seznanjeni, da med njimi in predlagateljem teče pravdni postopek, katerega predmet je ugotavljanje predlagateljevega solastniškega deleža na stanovanju, sporno stanovanje prodali. Torej so samovoljno in nezakonito stanovanje prodali P.O.L. ter D.L., vsakemu do 1/2, s prodajno pogodbo z dne 13.4.2004, ki je bila izvedena v zemljiški knjigi pod Dn 2. Tudi tokrat je bila vpisana zaznamba lastninske pravice v korist kupcev. Sodišče je učinek zaznambe pravice neutemeljeno razlagalo z učinkom vknjižbe lastninske pravice. Gre za vpis pravnih dejstev, ki še ne pomenijo pridobitve pravic. Zaznamba še ne pomeni nastanka neke pravice, katere vknjižba se bo predlagala šele po vzpostavitvi etažne lastnine na obravnavanem vložku. Predlagatelj meni, da pravnomočna sodba opr. št. P učinkuje tudi zoper osebe, ki so pridobile knjižne pravice kasneje. Tudi sicer 195. čl. ZPP določa, da v primeru, če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istimi strankami ne dokonča. Jasno je, da je ob vložitvi tožbe bila lastninska pravica na omenjeni parceli v zemljiški knjigi vpisana, zaznamovana, ne pa vknjižena na ime nasprotnih udeležencev in je predlagatelj lahko vložil tožbo za priznanje lastninske pravice na sporni parceli le proti nasprotnim udeležencem iz tega postopka. Šele tekom pravde sta omenjeno stanovanje pridobila P.O.L. ter D.L. Pravice pa so bile v zemljiški knjigi znova le zaznamovane, ne pa vknjižene. S sodbo je bila določena obveznost nasprotnim udeležencem, da izstavijo zemljiškoknjižno listino za prenos nepremičnine, ker bo sicer le-to nadomestila pravnomočna sodba. V sodbi je namreč sodišče priznalo predlagatelju, da je s priposestvovanjem pridobil lastninsko pravico na obravnavanem stanovanju. Gre za originarno pridobitev lastninske pravice, kar pomeni, da pridobitelj ne izvaja lastninske pravice iz pravice pravnega prednika, pač pa mu daje položaj lastnika sam zakon. Zato meni, da je postal solastnik sporne nepremičnine neodvisno od prejšnjih lastninskih razmerij na sporni nepremičnini.

Nasprotna udeleženka P.P. je po pooblaščenki na pritožbo predlagatelja odgovorila in predlagala, da se jo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločitev je pravilna že iz v nadaljevanju navedenih razlogov. Po Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1) so vrste (glavnih vpisov) vpisov v zemljiško knjigo vknjižba, predznamba in zaznamba (27. čl. ZZK-1). Pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo oz. s predznambo, če zakon za posamezno vrsto pravice ne določa, da se vpisuje z zaznambo. Pravna dejstva pa se v zemljiško knjigo vpisujejo z zaznambo. Katera so pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, določa torej zakon (63. čl. ZZK-1): zaznamba osebnih stanj (65. do 67. čl.), zaznamba vrstnega reda (68. do 76. čl.), zaznamba odpoklica terjatve in zaznamba hipotekarne tožbe (77. do 78. čl.), zaznamba spora (79. do 85. čl.), zaznamba izvršbe (86. do 90. čl.), zaznamba neposredne izvršljivosti (91. do 92. čl.), zaznamba stečaja (93. do 97. čl.), zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve (98. do 100. čl.), zaznamba izrednega pravnega sredstva (101. do 110. čl.), zaznamba javnega dobra (111. čl.), zaznamba razlastitvenega postopka (112. čl.) in tudi zaznamba nadhipoteke (113. čl.). Predlagatelj je predlagal zaznambo lastninske pravice. To pa bi bilo mogoče predlagati samo kot vknjižbo, ki je vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo (39. čl. ZZK-1). Torej ne gre za vpis pravnega dejstva. Že zato je izpodbijana odločitev o zavrnitvi predlagateljevega predloga za zaznambo lastninske pravice pravilna. Ne glede na to, pa predlagateljev predlog tudi pogojev za vknjižbo lastninske pravice ne izpolnjuje. Ni dopustna vknjižba lastninske pravice, dokler deli nepremičnine, na katere se nanaša: na stanovanju v I. nadstropju s pripadajočimi pritiklinami in garaži..., še niso vpisani v zemljiško knjigo kot posamezni deli stavbe. Zemljiškoknjižno sodišče namreč opravi vpis v zemljiško knjigo, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji (148. čl. ZZK-1). Predmetna nepremičnina pa je v zemljiški knjigi vpisana kot stanovanjska stavba z dvoriščem in njivo in to v družbeni lastnini s pravico uporabe O.I., kot že pritožba sama navaja. Prav ima tudi, da se z zaznambo še ne pridobi ali zavaruje pridobitev lastninske pravice. Z zaznambami se vpisujejo v zemljiško knjigo tista pravna dejstva, ki niso pravni temelj za pridobitev pravice oz. pomembna za pravni promet z nepremičnino. Ko se pritožba sklicuje na učinke pravnomočne sodbe, pa je treba pojasniti, da po splošnih procesnih pravilih pravnomočne sodne odločbe učinkujejo samo za stranke teh postopkov (prim. 2. odst. 320. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Učinkujejo torej samo proti osebi, ki je imela v teh postopkih procesni položaj toženca oz. nasprotnega udeleženca (prim. tudi 2. alineo 1. odst. 150. čl. ZZK-1). Posledica (učinek) zaznambe spora pa je, da se učinek sodnih odločb, izdanih v teh postopkih, razteza tudi na osebe, ki so pridobile knjižne pravice z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora (2. odst. 80. čl. ZZK-1). Predlagatelj bi torej lahko predlagal zaznambo spora (v primeru zatrjevane pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja), v takšnem primeru bi imela takšna pravnomočna sodba značilnosti listine, na podlagi katere je po 3. tč. 40. čl. ZZK-1 dovoljena vknjižba (pridobitve) pravice v korist tožeče stranke oz. predlagatelja tega postopka. Zaznamba spora bi torej varovala vrstni red te vknjižbe. Ob vsem povedanem je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1) ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa. Ker predlagatelj s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje pritožbene stroške (154., 165. čl. ZPP v zvezi s 120. čl. ZZK-1 in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).