Jedro

Pravno sredstvo zoper opozorilo, izdano v inšpekcijskem postopku, in to ne glede na to, ali je izdano po 53. členu ZP-1 ali po 33. členu ZIN (kot v obravnavani zadevi), ni dopustno. Pri obeh vrstah opozoril upravni organ glede na majhen pomen dejanja zavezancu oziroma kršitelju izda le opozorilo, ki pa v obeh primerih v ničemer ne posega v zavezančev pravni položaj in zanj nima nobenih pravnih posledic.

Sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka v upravnem sporu ni dopustno izpodbijati.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Iz tožbe izhaja naslednje relevantno dejansko stanje: Tržni inšpektorat (v nadaljevanju tudi prvostopenjski organ) je dne 20. 1. 2021 opravil inšpekcijski pregled nad opravljanjem poslovanja tožeče stranke, med drugim glede plačevanja nadomestila za plačila na obroke z Diners Club kartico.

2. V zapisniku z dne 2. 11. 2021 je prvostopenjski organ, med drugim, ugotovil, da tožeča stranka potrošnikom zaračuna stroške pri nakupih na obroke v primeru obročnega plačila s plačilno kartico Diners Klub; da tožeča stranka stroške, ki jih ima v razmerju do izdajatelja kartice Diners Klub, v primeru plačila blaga na 2 ali več obrokov, prenese na potrošnika; in da to predstavlja kršitev 9. člena Pravilnika o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kreditni posrednik (v nadaljevanju Pravilnik) v zvezi s prvim odstavkom 37. člena Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZpotK-2), ki določa, da kreditni posrednik od potrošnika ne sme zahtevati plačila stroškov posredovanja ali stroškov povezanih s posredovanjem. Tožeča stranka je na zapisnik dne 9. 11. 2021 podala svoj odgovor, v katerem je navedla, da zgolj z omogočanjem plačila z različnim kreditnimi in debetnimi karticami ne izvaja nobenih storitev kreditnega posredovanja, temveč zgolj sprejme plačilno sredstvo.

3. Tržni inšpektorat je nato z zapisnikom o nadaljevanju inšpekcijskega nadzora z dne 22. 12. 2021 v točki b) zapisnika ugotovil, da tožeča stranka potrošnikom zaračuna stroške (nadomestilo) pri nakupih na obroke v primeru obročnega plačila s plačilno kartico Diners Klub, in sicer stroške v višini 3,4 % zneska nakupa za 2 do 6 obrokov in 3,9 % zneska nakupa za 7 do 36 obrokov, kar so stroški, ki jih tožeči stranki obračuna Diners. V zapisniku je Tržni inšpektorat povzel stališče tožeče stranke iz njenega odgovora z dne 9. 11. 2021, na podlagi katerega je Tržni inšpektorat presodil, da tožeča stranka res ne nastopa kot kreditni posrednik izdajatelja Diners Club kartice, ampak potrošnikom omogoča le plačevanje s to kartico. Ne glede na navedeno po mnenju Tržnega inšpektorata tožeča stranka v tem primeru uporablja nepoštene pogodbene pogoje. Tržni inšpektorat je posledično dne 22. 12. 2021 z zapisnikom o nadaljevanju inšpekcijskega nadzora tožeči stranki izdal opozorilo po 33. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) z nalogom, da nepoštene pogodbene pogoje odpravi v roku 30 dni od prejema zapisnika in z opozorilom, da kolikor nepravilnosti ne bodo odpravljene, bo zavezancu izdana upravna odločba o prepovedi poslovanja na način, da se pri plačilu izdelkov z Diners Club kartico na obroke zaračunava provizija.

4. Tožeča stranka v tožbi pravi, da je dne 3. 1. 2022 ugovarjala opozorilu in v izogib morebitnim strožjim prekrškovnim sankcijam začasno prekinila z obračunavanjem nadomestila do dokončne odločitve upravnega organa. Hkrati je utemeljeno pričakovala, da bo Tržni inšpektorat izdal ustrezno upravno odločbo, če bi glede na nadaljnje ugotovitve in naknadno pridobljena mnenja Banke Slovenije presodil, da praksa zaračunavanja nadomestila potrošnikom predstavlja nepošteno prakso v nasprotju z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot). Po izdaji opozorila je namreč v dogovoru s toženo stranko oz. celo na izrecno zahtevo tožene stranke tožeča stranka Tržnemu inšpektoratu posredovala relevantna mnenja Ministrstva za finance in Banke Slovenije, ki podpirajo njeno interpretacijo.

5. Tržni inšpektorat je z zapisnikom o nadaljevanju inšpekcijskega nadzora z dne 24. 5. 2022 ugotovil, da tožeča stranka potrošnikom ne obračunava več spornih nadomestil. Štel je, da je tožeča stranka izvršila izrečeno opozorilo, zato je inšpekcijski postopek s sklepom ustavil na podlagi četrtega odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

6. Tožeča stranka je zoper izdani sklep o ustavitvi postopka vložila pritožbo pri drugostopenjskemu organu in zahtevala, da se postopek zoper tožečo stranko ustavi iz razloga, ker ni podana kršitev materialnega predpisa.

7. Drugostopenjski organ je pritožbo tožeče stranke zavrnil z odločbo z dne 25. 10. 2022. Navedel je, da je bila ustavitev postopka utemeljena, ker je tožeča stranka nepravilnosti nesporno odpravila, čeprav bi moral prvostopenjski organ za to izdati samostojen sklep. Ker se postopek inšpekcijskega nadzora vedno začne po uradni dolžnosti (in ne na zahtevo stranke), tožeča stranka ne more zahtevati nadaljevanja postopka. Sklep o ustavitvi postopka je akt procesne narave, zato se pritožba zoper tak sklep lahko nanaša samo na razloge, ki utemeljujejo izdajo takega procesnega sklep. Pritožbeni organ se zato ni ukvarjal s pritožbenimi navedbami, da ima tožeča stranka potrošnikom pravico zaračunavati sporno nadomestilo.

8. V obširni tožbi tožeča stranka navaja, da s pritožbo ni zahtevala nadaljevanja postopka, pač pa je zahtevala, da se postopek zoper njo ustavi na podlagi določbe prvega odstavka 28. člena ZIN, tj., če je ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa. S tem je tožeča stranka smiselno zahtevala, da se odpravi opozorilo in nalog, da kršitev odpravi, saj drugega pravnega sredstva predhodno ni imela.

9. Tožeča stranka v tožbi izrecno zatrjuje, da izpodbija sklep Tržnega inšpektorata RS št. 0610-1042/2021-39 z dne 24. 5. 2022 v povezavi z izdanim opozorilom, izrečenim na zapisnik z dne 22. 12. 2021, in da je to upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. Navaja, da izpodbija meritorno odločitev upravnega organa, ki ni bila sprejeta v obliki ustrezne upravne odločbe v skladu z 72. členom ZVPot, temveč je prikrita v izdanem opozorilu v zapisniku o nadaljevanju inšpekcijskega nadzora z dne 22. 12. 2021. Izdano opozorilo predstavlja upravni akt, ker vsebuje nalog oz. odredbo, ki tožeči stranka nalaga obveznost odprave nepoštenih pogodbenih pogojev, s čimer neposredno posega v njen pravni položaj. Tožeča stranka posebej izpostavlja, da v tem upravnem sporu ne izpodbija procesnega sklepa o ustavitvi postopka (kot je to nepravilno interpretiral pritožbeni organ), temveč vsebinsko izpodbija meritorno odločitev upravnega organa v izdanem opozorilu izrečenim z zapisnikom z dne 22. 12. 2021. 10. Tožeča stranka pozna sodno prakso, ki sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka praviloma ne šteje med upravne akte, ki bi jih bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, vendar tukaj ne gre za primer, ko odločitev o ustavitvi postopka ne bi posegla v pravni položaj subjektov (npr. VSRS sklep I Up 27/2021, UPRS sodba in sklep I U 1347/2018). Prav nasprotno, postopek zoper tožečo stranko je bil ustavljen na podlagi predhodne ugotovitve, da je tožeča stranka kršila zakon, upravni organ pa je tožeči stranki prepovedal ravnanje, za katerega je neutemeljeno presodil, da predstavlja nepoštene pogodbene pogoje oz. ji odredil, da nepoštene pogodbene pogoje odpravi.

11. Tožeča stranka tudi pozna sodno prakso, da zoper opozorilo v okviru inšpekcijskega postopka na podlagi 53. člena Zakona o prekrških (ZP-1) pravno varstvo ni mogoče (npr. sklep II U 217/2020), vendar v konkretnem primeru ne gre za opozorilo namesto prekrškovne sankcije, ki za tožečo stranko ne bi imela nobenih pravnih posledic (saj predmetni postopek niti ne predstavlja prekrškovnega postopka, temveč oblastni nadzorstveni postopek, kateremu bo poseben prekrškovni postopek sledil), temveč izrečeno opozorilo vsebuje odredbo oz. nalog za odpravo kršitev, s čimer je bila tožeči stranki naložena obveznost odprave kršitev zakonskih predpisov, ne da bi bila kršitev predhodno sploh ugotovljena v postopku in v obliki upravne odločbe, ki bi tožeči stranki zagotavljal temeljna procesna jamstva.

12. Tožeča stranka izpostavlja, da 72. člen ZVPot določa, da če pristojni tržni inšpektorat ali drugi pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da podjetje pri sklepanju pogodb s potrošniki uporablja nepoštene pogodbene pogoje, izda odločbo, s katero prepove prodajo tega blaga oziroma storitev do odprave pomanjkljivosti. Prepoved uporabe določenih nepoštenih pogojev mora biti tako izrečena z ustrezno upravno odločbo in ne z zapisnikom ali opozorilom. Iz sodb I U 563/2013 in I U 1735/2010 izhaja, da je izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 72. člena ZVPot obligatoren. Navedena zakonska določba torej inšpektorju ne daje pooblastila, da na podlagi konkretno ugotovljenih okoliščin tehta, ali sploh izreči ukrep ali pa namesto predpisanega izreči kakšen drug ukrep. Upravni organ torej o kršitvah ZVPot ne more odločati v obliki opozorila skladno z ZIN, temveč mora v primeru ugotovljenih kršitev izdati odločbo v skladu z 72. členom ZVPot. Takšne odločbe, ki bi tožeči stranki omogočala ustrezno pravno sredstvo in s tem materialni preizkus pravilnosti odločitve upravnega organa, Tržni inšpektorat ni izdal. Po izdaji opozorila na zapisniku je tožeča stranka pričakovala, da bo upravni organ, tudi ob upoštevanju naknadno pridobljenih stališč pristojnih organov (predvsem Banke Slovenije), odločitev sprejel v obliki ustrezne upravne odločbe.

13. Tožeči stranki je zaradi izrečene prepovedi upravnega organa nastala in ji bo tudi v prihodnje nastala materialna škoda, poleg tega upravni akt posega v njen pravni položaj tudi za to, ker bo Tržni inšpektorat na podlagi ugotovljenih kršitev zakona tožeči stranki izrekel prekrškovne sankcije. Tržni inšpektorat namreč na koncu zapisnika o nadaljevanju inšpekcijskega nadzora navaja, da bo zoper tožečo stranko v nadaljevanju uveden prekrškovni postopek, ker je bil z uporabo nepoštenih pogodbenih pogojev storjen prekršek na podlagi ZVPot. Storilec, kateremu je izrečeno opozorilo na podlagi 33. člena ZIN, namreč ni prost odgovornosti za prekršek, ki je bil storjen z isto kršitvijo v istih časovnih in krajevnih okoliščinah (tako VSK sklep PRp 36/2016). To pomeni, da izdano opozorilo z dne 22. 12. 2021 ne predstavlja nadomestnega ukrepa izrečenega namesto prekrškovne sankcije v smislu 53. člena ZP-1, ki za tožečo stranko ne bi imel nobenih posledic, temveč dejansko odločitev upravnega organa v nadzorstvenem postopku o obstoju kršitve tožeče stranke.

14. V nadaljevanju tožeča stranka uveljavlja tudi, da je izpodbijano odločitev sprejel nepristojni organ in da je bila ta nepravilna, nezakonita, samovoljna in arbitrarna.

15. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani upravni akt, t.j. sklep št. 0610-1042/2021-39 z dne 24. 5. 2022 in izdano opozorilo, ki je bilo tožeči stranki izrečeno z zapisnikom o nadaljevanju inšpekcijskega nadzora 0610-1042/2021-19 z dne 22. 12. 2021, izreče za nezakonit in ju v celoti odpravi ter zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek z navodilom, da izvede postopek inšpekcijskega nadzora tako, da bo spoštoval pravila upravnega postopka in z navodilom glede pravilne uporabe materialnega predpisa. Zahteva tudi stroške postopka.

16. Tožbe sodišče ni pošiljajo toženi stranki v odgovor, ker je sodišče že na podlagi tožbenih navedb presodilo, da upravni spor ni dovoljen.

**K I. točki izreka:**

17. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

18. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih upravnih aktov pa samo, če tako določa zakon. Po določbi drugega odstavka 2. člena ZUS-1 je upravni akt upravna odločba ali drug javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v izvrševanju upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

19. Tožeča stranka vlaga tožbo na podlagi 2. člena ZUS-1 in zatrjuje, da upravni akt predstavljata obe povezani odločitvi, tj. sklep Tržnega inšpektorata RS št. 0610-1042/2021-39 z dne 24. 5. 2022 v povezavi z izdanim opozorilom, izrečenim na zapisnik z dne 22. 12. 2021. Tožeča stranka trdi, da je prvostopenjski organ v nasprotju z 72. členom Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) izdal le opozorilo (ne pa odločbe), zoper katerega tožeča stranka ni imela možnosti pritožbe, po odpravljeni kršitvi (ki jo je tožeča stranka kot zatrjuje izvedla zgolj začasno in do pridobitve mnenj Banke Slovenije in pristojnega ministrstva), pa je prvostopenjski organ postopek ustavil, vendar ne iz razloga, za katerega se zavzema tožeča stranka (tj., da ni kršila materialnega prava, prvi odstavek 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru – v nadaljevanju ZIN1), pač pa na podlagi četrtega odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da lahko organ, če se je postopek začel po uradni dolžnosti, postopek ustavi.

20. Sodišče ugotavlja, da je treba tožbo zavreči že iz razloga, ker pravno sredstvo zoper opozorilo, izdano v inšpekcijskem postopku, in to ne glede na to, ali je izdano po 53. členu Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ali po 33. členu ZIN (kot v obravnavani zadevi), ni dopustno.

21. Prvi odstavek 53. člena ZP-1 določa, da lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa namesto izreka sankcije, kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. ZIN v 33. členu določa, da če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora odkrije nepravilnosti in oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep, najprej le ustno opozori na nepravilnosti ter na njihove posledice in določi rok za njihovo odpravo (drugi odstavek 33. člena ZIN). Svoje ugotovitve, izrečeno opozorilo ter rok za odpravo pomanjkljivosti navede v zapisniku. Če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku, izreče inšpektor druge ukrepe v skladu z zakonom (tretji odstavek 33. člena ZIN).

22. Pri obeh vrstah opozoril upravni organ glede na majhen pomen dejanja zavezancu oziroma kršitelju izda le opozorilo, ki pa v obeh primerih v ničemer ne posega v zavezančev pravni položaj in zanj nima nobenih pravnih posledic.2 Tožeča stranka zatrjuje, da opozorilo posega v njen pravni položaj, ker je inšpekcijski organ ugotovil nepoštene pogodbene pogoje, in ji odredil, da nepoštene pogodbene pogoje odpravi, s čimer ji je bila naložena obveznost. Vendar je ugotovitev kršitve lastna obema vrstama opozorila (glede opozorila po ZP-1 sta sodna praksa in pravna teorija enotni, da pravnega sredstva ni3), zato to samo po sebi ne more pomeniti posega v pravni položaj in tudi ne pomeni, da gre za prikrito „meritorno odločitev“ upravnega organa, ki bi morala biti sprejeta v obliki upravne odločbe, kot to trdi tožeča stranka (tudi sicer ZIN v 33. členu izrecno določa, da se opozorilo izreče ustno in navede v zapisniku). Tudi naložitev odprave kršitve je po naravi stvari in po izrecni določbi drugega odstavka 33. člena ZIN za opozorilo posebej predvidena, kar prav tako še ne pomeni spremembe pravnega položaja zavezanca. Šele izdana upravna odločba z izrekom ukrepa bi namreč posegla v položaj tožeče stranke in zoper to odločbo bi imela tožeča stranka možnost vložitve pritožbe (in kasneje tožbe v upravnem sporu).

23. Tožeča stranka pa na izdajo odločbe ni počakala, pač pa je izvršila opozorilo, sklicujoč se, da je to zgolj začasno in da se s stališčem inšpekcijskega organa ne strinja. Vendar ob takem stanju stvari, ko torej kršitev v času ponovnega nadzora nesporno ni več obstajala, inšpektor ni imel podlage za nadaljevanje postopka, katerega vodenje mora biti v javnem interesu, pač pa je pravilno sklenil ustavitvi postopek na podlagi četrtega odstavka 135. člena ZUP.4 Tožeča stranka se je sama odločila, da še pred izdano upravno odločbo, ki bi sledila izdanemu opozorilu, preneha zaračunavati sporno nadomestilo, zato tudi z navajanjem, da ji je zaradi tega nastala materialna škoda, ne more uspeti.

24. Tožeča stranka se glede opozorila sklicuje na stališče Upravnega sodišča iz sodbe I U 563/2013 z dne 1. 4. 2014, da je izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 72. člena ZVPot obligatoren in da inšpektor nima pooblastila tehtati, ali sploh izreči ukrep ali pa namesto predpisanega izreči kakšen drug ukrep. Vendar je treba ugotoviti, da je sodišče v zadevi I U 563/2013 obravnavalo ugovor zavezanca, da je bil izrečeni ukrep prestrog oz. nesorazmeren, tj. v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena ZIN, po katerem inšpektor pri izbiri ukrepov ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Sodišče je presodilo, da če je izrek ukrepa obvezen, do kršitve načela sorazmernosti iz 7. člena ZIN ne more priti. V obravnavani zadevi pa je izrek opozorila po 33. členu ZIN, namesto odločbe, s katero bi inšpekcijski organ do odprave pomanjkljivosti prepovedal prodajo blaga oziroma storitev, glede katerih se uporabljajo nepošteni pogodbeni pogoji, za tožečo stranko nedvomno milejši ukrep, zato tožeča stranka nima pravnega interesa, da bi iz razloga nesorazmernosti izpodbijala pravilnost in zakonitost izdanega opozorila.

25. Res je, kar ugovarja tožeča stranka, da je prvostopenjski organ skupaj s sklepom o ustavitvi navedel tudi, da ker je bil strojen prekršek po ZVPot, bo v nadaljevanju v tem delu uveden prekrškovni postopek, vendar to še ne pomeni, da lahko tožeča stranka že zaradi tega izpodbija bodisi opozorilo bodisi sklep o ustavitvi postopka, saj bo imela tožeča stranka možnost vse svoje ugovore glede pravilnosti zaračunavanja spornega nadomestila uveljavljati v morebitnem prekrškovnem postopku, vključno s pravnimi sredstvi.5

26. Ker torej izdano opozorilo v ničemer ne posega v pravni položaj tožeče stranke tudi ne more biti utemeljen ugovor, da je s tem, ko zoper opozorilo nima na voljo pravnega sredstva, kršena njena pravica iz 25. člena Ustave.6

27. Ker glede na vse navedeno tožeča stranka zoper opozorilo z dne 22. 12. 2021 nima ne pritožbe ne tožbe v upravnem sporu, tudi v upravnem sporu zoper sklep o ustavitvi postopka ne more doseči vsebinske presoje oziroma odprave opozorila, kar izrecno uveljavlja. Tudi sicer glede na enotno sodno prakso7 in pravno teorijo8 sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka v upravnem sporu ni dopustno izpodbijati. Tako po ZUP (135. člen) kot po ZUS-1 (5. člen) je sicer zoper sklep o ustavitvi postopka mogoče pravno sredstvo oziroma sodno varstvo, vendar je to odvisno od vprašanja obstoja pravnega interesa, ki ga je treba ugotoviti v konkretnem primeru.9 Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS X DoR 59/2019 z dne 8. 1. 2020 izhaja, da se s sklepom o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne posega v pravni položaj inšpekcijskega zavezanca, saj je ta po izdaji takšnega sklepa enak kot pred uvedbo postopka.10 Tožeča stranka torej nima pravnega interesa niti za izpodbijanje sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka.

28. Glede na navedeno tožeča stranka v upravnem sporu tudi ne more doseči spremembe obrazložitve oziroma razloga za ustavitev inšpekcijskega postopka, za kar se zavzema v tožbi (tj., da bi bil postopek ustavljen na podlagi prvega odstavka 28. člena ZIN).11 Pravne posledice namreč ustvarja le izrek sklepa, in ne njegova obrazložitev. Tudi v morebitnem nadaljnjem prekrškovnem postopku prekrškovni organ ni vezan na dejansko stanje, ki je morebiti opisano v obrazložitvi procesnega sklepa, izdanega v upravnem postopku.12

29. Glede na vse navedeno sodišče presoja, da tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za vsebinsko obravnavo tožbe, saj nobeden od izpodbijanih aktov sam zase niti v medsebojni povezavi, kakor to zatrjuje tožeča stranka, ne posega v njen pravni položaj. Sodišče mora zato tožbo zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 (upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist).13

30. Posledično so nerelevantni argumenti tožeče stranke, da je opozorilo izdal nepristojni organ in da je bil ta nepravilen, nezakonit, samovoljen in arbitraren.

**K II. točki izreka:**

31. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. 1 Ta določa: (1) V primeru, da je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, inšpektor ustavi postopek. Postopek se ustavi s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu, v primeru vzorčenja pa se to navede na spremni dopis, ko je zavezancu poslan izvid analize. V obrazložitvi sklepa oziroma v zapisniku inšpektor navede obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka. (2) V obrazložitvi odločbe, s katero inšpektor naloži zavezancu določene ukrepe, se navede tudi obseg opravljenega nadzora in ugotovitve, v katerih delih nadzora je inšpektor ugotovil, da zavezanec ni kršil predpisov. 2 Prim. sklep VSRS IV Ips 142/2010 z dne 23. 11. 2010. Tako glede opozorila po 33. členu ZIN tudi izrecno Remic, M. v Kovač, P. et al: Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona, Uradni list, Ljubljana, 2016, str. 248. 3 Sklep VSRS IV Ips 142/2010 z dne 23. 11. 2010 in tam navedena pravna teorija. 4 Gl. tudi sodba VSRS X Ips 361/2005 z dne 4. 9. 2008. 5 Sklep VSRS I Up 107/2020 z dne 11. 11. 2020 (10. točka obrazložitve). 6 Ta je naslovljen z „pravica do pravnega sredstva“ in določa: Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. 7 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča I Up 142/2021 z dne 13. 10. 2021 (13. točka obrazložitve), I Up 107/2020 z dne 11. 11. 2020, in X DoR 59/2019 z dne 8. 1. 2020. 8 Tako Kerševan, E. in Remic, M. v Kovač, P. et al: Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona, Uradni list, Ljubljana, 2016, str. 53 in 229. 9 Remic, M. v Kovač, P. et al: Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona, Uradni list, Ljubljana, 2016, str. 229. 10 Sklep X DoR 59/2019 z dne 8. 1. 2020 (6. točka obrazložitve). 11 Ta določa: (1) V primeru, da je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, inšpektor ustavi postopek. Postopek se ustavi s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu, v primeru vzorčenja pa se to navede na spremni dopis, ko je zavezancu poslan izvid analize. V obrazložitvi sklepa oziroma v zapisniku inšpektor navede obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka. (2) V obrazložitvi odločbe, s katero inšpektor naloži zavezancu določene ukrepe, se navede tudi obseg opravljenega nadzora in ugotovitve, v katerih delih nadzora je inšpektor ugotovil, da zavezanec ni kršil predpisov. 12 Sklep VSRS I Up 107/2020 z dne 11. 11. 2020 (10. točka obrazložitve). 13 Sklep X DoR 59/2019 z dne 8. 1. 2020 (7. točka obrazložitve).