Jedro

Kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi je trenutno in ne trajajoče oz. trajno kaznivo dejanje. Tudi če gre za izvršitveno obliko hrambe je dejanje dokončano takrat, ko je storilec orožje sprejel v hrambo, torej pridobil.

Izrek

Pritožbi zagovornice obtoženega Z. T. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o krivdi in kazni spremeni tako, da se obtoženi Z. T. na podlagi določbe 358. člena ZKP o p r o s t i obtožbe, da je protipravno hranil strelno orožje, strelilo in razstrelilne snovi, katerih promet posameznikom sploh ni dovoljen ali je omejen, pri dejanju pa je šlo za orožje, strelivo in razstrelilne snovi v veliki količini s tem, ker je dne 9.11.2000 hranil na svojem domu v Preddvoru, Olševek 30a, strelno orožje, strelivo in razstrelilne snovi v veliki količini in sicer:

1. strelno orožje, strelivo in razstrelilne snovi, katere glede na določilo 4. člena Zakona o orožju (Ur list SRS št. 17/81) ne bi smel imeti v posesti in sicer: 400 komadov nabojev različnih kalibrov: 7.9 mm, 7.62 x 39 mm, 7.62 x 54R in 20 x 110 mm; 4 nabojnike SAR80 s 50 naboji calibra 5.56 x 45 mm; 1 tromblonski nastavek; 2 ofenzivni ročni bombi M50; 1 defenzivno ročno bombo M75; 10 nabojnikov za avtomatsko puško Kalašnikov z 270 naboji kalibra

7.62 x 39 mm in detonator UMOP - 1V;

2. strelno orožje, strelivo in razstrelilne snovi, katerih promet je glede na 12. člen v zvezi s 16. členom Zakona o orožju omejen in sicer: 7328 komadov nabojev različnih kalibrov: 357 Magnum, 45 ACP, 22 shot, 7.65 mm, 9 mm Parabellum, 38 Special, 10 mm AUTO, 8 mm STEYR, 22 longrifle, 9 mm kratki, 7.62 x 25 mm, 40S&W, 223 Renington, 7 x 65R, 300 WIN MAG, 7 x 64,7 mm REM MAG, 22 Magnum, 7 mm Nagant, 9 mm Makarov, 44 Magnum; dve cevi za pištolo calibra 9 mm Parabellum; dve cevi za pištolo calibra 7.62 x 25 mm; pištolo znamke Luger, model POS. številka 3167, calibra 9mm; pištolo znamke Herstal, model 1935, številka 6346 calibra 9 mm Parabellum; pištolo znamke Valter, model P-38, številka 7148h, calibra 9 mm Parabellum; pištolo znamke TT, model TT-33, številka K3642, calibra 7-62 x 25 mm; pištolo znamke Cold, calibra 11.63 mm; 3 nabojnike za pištolo Cold s skupno 13 naboji; 2 nabojnika za pištolo Valter s skupaj 14 naboji; 3 nabojnike za pištolo TT s skupaj 23 naboji, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po čl. 310/II in I KZ.

Po določbi I. odstavka 498. člena ZKP se obtožencu odvzamejo predmeti opisani pod tč. 1. izreka.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odstavka

92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Z v uvodo navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po členu 310/II in I KZ. Obtožencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen sedem mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če obtoženec v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po določbi 49. člena KZ je obtožencu v določeno kazen zapora vštelo čas pridržanja od

9. do 10.11.2000. Obtožencu je po določbi 69. člena KZ odvzelo orožje in razstrelivo ter mu po določbi I. odstavka

95. člena ZKP v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožila obtoženčeva zagovornica ter predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni v korist obtoženca oziroma jo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Višji državni tožilec J. Š. iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, je v svojem pisnem predlogu, podanem skladno z določbo II. odstavka 377. člena ZKP dne 3.1.2005, predlagal zavrnitev pritožbe. Z navedenim predlogom sta bila obtoženec in njegova zagovornica seznanjena.

Skladno z določbo IV. odstavka 378. člena ZKP je bila seja senata sodišča druge stopnje opravljena kljub temu, da se je pristojni državni tožilec ni udeležil, saj je bil o seji senata pravilno obveščen dne 17.5.2005. Pritožba je utemeljena.

Državna tožilka je v dne 24.5.2001 vloženi obtožnici obtožencu očitala, da je kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po členu 310/II in I KZ storil s tem, da je od točno neugotovljenega dne najmanj pa od konca leta 1991 do

9.11.2000 pridobil od različnih oseb in hranil na svojem domu strelno orožje, strelivo in razstrelilne snovi v veliki količini. Na glavni obravnavi dne 25.9.2002 pa je opis dejanja v obtožnici spremenila tako, da spremenjena obtožnica obtožencu očita, da je protipravno hranil strelno orožje, strelivo in razstrelilne snovi, s tem, da je dne

9.11.2000 na svojem domu hranil strelno orožje, strelivo in razstrelilne snovi v veliki količini.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da z izvedenim dokaznim postopkom zagovor obtoženca, da je dolgoletni zbiratelj orožja in da je vse orožje, strelivo in razstrelilne snovi, ki mu je bilo zaseženo ob hišni preiskavi dne 9.11.2000, pridobil od leta 1998 do 1991, ni bil izpodbit. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe (stran 10) namreč tudi sodišče prve stpnje sprejema zagovor obtoženca v pogledu pridobitve v obtožnici navedenih predmetov (orožja, streliva in razstrelilnih snovi). V tako ugotovljenem času pridobitve orožja, streliva in razstrelilnih snovi, torej v času storitve dejanja, je veljal KZRS, ki je v 220. členu določal kaznivo dejanje nedovoljene posesti orožja ali razstrelilnih snovi. Kaznivo dejanje po I. odstavku tega člena, za katero je bila predpisana kazen zapora do treh let, stori, kdor neupravičeno izdeluje, prodaja, pridobiva ali menjava strelno orožje, strelivo ali razstrelilne snovi, katerih nakup občanom sploh ni dovoljen; kaznivo dejanje po

II. odstavku, za katero je bila predpisana kazen zapora od enega do desetih let pa je podano, če gre pri dejanju iz I. odstavka za večjo količino strelnega orožja, streliva ali razstrelnilnih snovi. Po storitvi dejanja pa je dne 1.1.1995 stopil v veljavo nov kazenski zakonik (Ur. list RS št. 63/94), ki je v 310. členu določil kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi; zatem pa je bil kazenski zakonik ponovno spremenjen (KZ-A, Ur.

list RS št. 23/99) in je stopil v veljavo dne 23.4.1999. Šele s to spremembo kazenskega zakonika pa je bila "hramba" opredeljena kot nova izvršitvena oblika tega kaznivega dejanja. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe je sodišče obtožencu očitano kaznivo dejanje pravno opredelilo po tem zakonu, ki je kot novo izvršitveno obliko opredelil hrambo orožja, streliva in razstrelilnih snovi.

Kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po členu 310 KZ je trenutno in ne trajajoče oziroma trajno kaznivo dejanje. Tudi če gre za izvršitveno obliko hrambe, je dejanje dokončano takrat, ko je storilec orožja oz. druge predmete kaznivega dejanja sprejel v hrambo, torej pridobil (enako sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kp 1479/2002). Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je obtoženec vse orožje, razstrelilne snovi in strelivo pridobil do leta 1991, zato je bilo takrat očitno mu kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi tudi dokončano. Ker je obtoženec takrat pridobljeno orožje, strelivo in razstrelilne snovi hranil do dne 9.11.2000, torej že v času veljavnosti spremenjenega kazenskega zakonika (veljavnega od 27.4.1999 dalje), je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je obtoženec kaznivo dejanje dokončal dne 9.11.2000 in da je dejanje potrebno opredeliti po spremenjenem kazenskem zakoniku - KZ-A. Ob storitvi kaznivega dejanja, to je ob koncu leta 1991, je veljal Zakon o orožju (Ur. list SRS št. 17/81 in 44/90), ki je veljal tudi še v času hišne preiskave dne 9.11.2000, ko je bilo obtožencu vse orožje, strelivo in razstrelilne snovi zaseženo. Navedeni zakon v

1. členu določa, da se orožje in strelivo smeta nabavljati, imeti v posesti in nositi samo po določbah tega zakona. V 4. členu prepoveduje nabavljati, imeti v posesti in nositi strelno orožje z napravami za dušitev zvoka, naprave za dušitev zvoka same, eksplozivno in hladno orožje ter orožje posebej prirejeno za napad. V

2. členu podaja definicijo strelnega in eksplozivnega orožja, oziroma v 9. točki 3. člena definira strelivo. V 9.členu pa določa, da se sme strelno orožje, deli orožja ter strelivo za puške, samokrese in revolverje nabavljati le z dovoljenjem pristojnega organa, v členu 12 in 16 pa opredeljuje orožni list in dovoljenje za posest. Sodišče prve stopnje se je, kot to izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe v svojih dokaznih zaključkih oprlo na izvedensko mnenje izvedenca F. S. ter zaključilo, da je bila dne

9.11.2000 (v času hišne preiskave) posest predmetov navedenih pod tč.

1. izreka civilnim osebam prepovedana oziroma ni bila dovoljena, posest predmetov navedenih pod tč. 2. izreka pa je bila civilnim osebam dovoljena, če so imele nabavno dovoljenje za orožje ali orožno listino. Posest streliva pa je bila dovoljena le, če je imela oseba nabavno dovoljenje in orožno listino za orožje takega kalibra kot je bilo strelivo. Pri tem pa je sodišče prve stopnje povsem prezrlo, da je izvedenec, ki je svoje prvo mnenje podal dne 19.3.2001 vse obtožencu ob hišni preiskavi zasežene predmete (orožje, strelivo) glede na v svojem mnenju uporabljeno terminologijo očitno presojal po novem Zakonu o orožju (Ur. list RS št. 61/2000, ki je stopil v veljavo dne 6.1.2001) in ki bistveno drugače od prejšnjega zakona in v času storitve veljavnega Zakona o orožju (Ur. list SRS št. 17/81) razvršča in kategorizira orožje (člen 3) in opredeljuje izraze (člen 4), obenem pa v prehodnih določbah (člen 84/3) imetnikom, ki posedujejo orožje na dan uveljavitve zakona, daje šest mesečni rok za legalizacijo določenega orožja (to pravico pa je obtoženec, kot to izhaja iz spisovnega gradiva - priloge B6 tudi izkoristil).

Iz opisa dejanja izhaja, da se obtožencu pod tč. 1. izreka očita hramba strelnega orožja, streliva in razstrelilnih snovi, katerih glede na določbo 4. člena Zakona o orožju obtoženec ne bi smel imeti v posesti, pod tč. 2. pa hramba strelnega orožja, streliva in razstrelilnih snovi, katerih predmet je glede na določbo 12. in 16. člena Zakona o orožju omejen. V razlogih izpodbijane sodbe (stran 11 in 12) pa sodišče prve stopnje zaključuje, da je obtoženec doma hranil, torej kot imetnik ter celo kot posestnik in lastnik stvari imel shranjene v železni omari oziroma trezorju predmete opisane pod tč. 1. in 2 in da je obtoženec vse navedene predmete imel v posesti protipravno. S tem pa je sodišče prve stopnje dejansko zaključilo, da je bil obtoženec posestnik oziroma lastnik orožja, katerega je pridobil v last in posest v letu 1991, saj izvedeni dokazni postopek ne daje podlage za zaključek, da je obtoženec prejel v hrambo ali imel v hrambi orožje last tretjih oseb.

Čas storitve kaznivega dejanja je pomemben za presojo časovne veljavnosti kazenskega zakona in tudi za presojo morebitnega zastaranja kazenskega pregona. Po določbi 3. člena KZ se namreč za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, če pa se po storitvi dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), pa se uporablja zakon, ki je milejši za storilca.

Ob storitvi kaznivega dejanja (v času ko je obtoženec predmete pridobil) je veljal KZ SRS (220. člen), po storitvi kaznivega dejanja pa se je kazenski zakon spremenil, ko je dne 1.1.1995 v veljavo stopil KZRS (310. člen KZ). Presoja določb obeh zakonov pa pokaže, da je KZ RS v pogledu zagrožene kazni za obtožencu očitano kaznivo dejanje nedvomno milejši, saj je zagrožena kazen od šestih mesecev do petih let. Uporaba tega zakona pa ima za posledico, da je glede na določbo 4. točke I. odstavka 111. člena KZ konec leta 1996 nastopilo zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje po čl. 310/II KZ, ker je od pridobitve predmetov (orožja, streliva in razstrelilnih snovi) preteklo več kot pet let. Okoliščina, da se je po nastopu zastaranja kazenskega pregona za kaznivo dejanje po členu 310/II KZ, kazenski zakonik ponovno spremenil (KZ-A) s tem, ko je bila dne 23.4.1999 v kaznivo dejanje po členu 310 vnešena nova izvršitvena oblika (hramba) in zvišana predpisana kazen za kaznivo dejanje po II. odstavku navedenega člena, pa na zaključek glede na čas pridobitve predmetov in s tem dokončanja kaznivega dejanja, ne more vplivati. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obtoženca po 358. členu ZKP oprostilo obtožbe za očitano kaznivo dejanje po členu 310/II KZ.

Izrek o odvzemu orožja temelji na določbi 498. člena ZKP.

Sodišče je obtožencu odvzelo orožje, katero je bilo po določbi 4. člena Zakona o orožju prepovedano nabavljati in ker gre za prepovedano orožje tudi po novem sedaj veljavnem zakonu o orožju (orožje strelivo in eksplozivno orožje opredeljeno kot kategorija A), in ki ga tudi po sedaj veljavnem zakonu o orožju obtoženec ne more legalizirati.

Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu I. odstavka 96. člena ZKP.