Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

O dovoljenosti revizije odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na strani revidenta, mora zato revident v reviziji konkretizirati in izkazati vse navedbe, s katerimi utemeljuje njeno dovoljenost. Revidenta pa zgolj z navedbami, s katerimi opisujeta posledice, ki naj bi jima nastale, nista izkazala, da bi bile posledice izpodbijanega akta zanju zelo hude. Glede na to izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno 2. točko izreka pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicujeta na 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahtevata vračilo stroškov sodne takse za revizijo.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano 2. točko izreka sodbe je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper 1. točko izreka sklepa Republike Slovenije, Upravne enote Ljubljana, št. 351-1769/2010-3 z dne 29. 3. 2013, s katero je prvostopenjski organ zavrgel njun predlog za obnovo postopka, končanega z izdajo gradbenega dovoljenja, št. 351-2749/2009-21 z dne 13. 5. 2010. Z njim je bila investitorju A., d. o. o. (v nadaljevanju stranka z interesom), dovoljena gradnja trgovine z živili in neživili s pripadajočo prometno, komunalno in zunanjo ureditvijo na tam navedenih zemljiščih. Prvostopenjski upravni organ je predlog za obnovo postopka, ki sta ga revidenta vložila iz razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel, ker revidenta nista verjetno izkazala obnovitvenega razloga, oziroma, ker nista izkazala, da sta upravičena predlagatelja obnove postopka. Pritožbo revidentov zoper izpodbijano (1. točko izreka) prvostopenjsko odločbo je tožena stranka zavrnila s (1. točko izreka) svojo določbo, št. 35108-63/2011/12-00641108 z dne 19. 8. 2013. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 346/2010, X Ips 149/2010, X Ips 159/2010) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Revidenta sta navedla, da ima izpodbijana odločitev, ki jima odreka položaj stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zanju zelo hude posledice, ker ne moreta zaščititi svojih pravnih koristi. Zaradi dodatnega priliva meteorne vode iz pozidanih površin na zemljiščih v lasti stranke z interesom v jarek ob njunih zemljiščih sta vsakodnevno ogrožena. Obstaja namreč možnost poplave njunih zemljišč. Zato je podana nevarnost hude škode. Ogroženo pa je tudi njuno zdravo življenjsko okolje. Prepričana sta, da je do poplave revidentovega dvorišča septembra 2010 prišlo zaradi odtekanja vode iz na podlagi gradbenega dovoljenja pozidanih površin v lasti stranke z interesom.

7. S temi navedbami pa po presoji Vrhovnega sodišča revidenta zelo hudih posledic izpodbijanega akta nista izkazala.

8. O dovoljenosti revizije namreč odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na strani revidenta, mora zato revident v reviziji konkretizirati in izkazati vse navedbe, s katerimi utemeljuje njeno dovoljenost. 9. Revidenta pa zgolj s svojimi navedbami, s katerimi opisujeta posledice, ki naj bi jima nastale, nista izkazala, da bi bile posledice izpodbijanega akta zanju zelo hude. Glede na to izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.

10. Ker revidenta nista izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).