Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.

Le z zatrjevanjem pomena odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v (pravdnem) postopku, za katerega je revidentka prosila za odobritev te pomoči, ne more izkazati konkretnih posledic izpodbijane odločitve (zavrnitev brezplačne pravne pomoč). Zato s temi navedbami revidentka ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je prvotožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo predsednice Okrožnega sodišča v Novem mestu, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 131/2013 z dne 9. 5. 2013. Tožena stranka je z navedeno odločbo na podlagi prve alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila prošnjo tožeče stranke za brezplačno pravno pomoč v postopku plačila odškodnine zaradi smrti očeta zoper Z. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

7. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) revizija ne more biti dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.

8. V obravnavani zadevi izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje (in pred njim tožene stranke) temelji na ugotovitvi, da glede na ugotovljene dejanske okoliščine zadeve revidentka nima verjetnih izgledov za uspeh v pravdnem postopku in da je njeno pričakovanje, da bo v navedenem postopku dokazala, da ji je zaradi objektivne odgovornosti A. A. nastala pravno priznana škoda, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

9. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavljata vprašanje ali dejstvo, da tožnica ne izkaže verjetnega izgleda za uspeh, pojmovno predstavlja očitno nerazumno zadevo.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. ZBPP v 24. členu določa objektivne pogoje, pod katerimi se lahko brezplačna pravna pomoč odobri. Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji med drugim upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva in nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prva in druga alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Med drugim se šteje, da je zadeva „očitno nerazumna,“ če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (kar je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi in pred njim tožena stranka – tretji odstavek 24. člena ZBPP). Slednja ugotovitev tožene stranke, na kateri temelji izpodbijana odločitev, je torej ena izmed predpostavk, na podlagi katere se šteje, da je zadeva „očitno nerazumna“ v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.

12. Po presoji Vrhovnega sodišča navedena zakonska določba daje jasen in nedvoumen odgovor, da presoja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ki jo organu za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) nalaga 24. člen ZBPP in jo je organ za BPP dolžan izvesti, vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti. Takšna presoja, ki je bila opravljena tudi v obravnavani zadevi, pa je odvisna od ugotovljenih dejanskih okoliščin v vsakem posameznem primeru, ki pa na podlagi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 niso predmet revizijske presoje. Glede na jasno zakonsko določbo citiranega člena ZBPP, na kateri temelji izpodbijana odločitev, postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 13. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka ni izkazala niti izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (na primer X Ips 212/2008, X Ips 85/2009 in X Ips 148/2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude in to tudi izkazati.

14. Revidentka v obravnavani zadevi zelo hude posledice utemeljuje z navedbo, da ji je zaradi izpodbijane sodbe onemogočeno uveljavljanje odškodnine zaradi smrti očeta.

15. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s to navedbo ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve, saj le z zatrjevanjem pomena odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v (pravdnem) postopku, za katerega je prosila za odobritev te pomoči, ne more izkazati konkretnih posledic izpodbijane odločitve (zavrnitev brezplačne pravne pomoči). Zato za dovoljenost te revizije ni izpolnjen pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 16. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče njeno revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.