Jedro

V nepravdnih postopkih zaradi razdelitve solastnih stvari ni moč govoriti o terjatvah, ki naj bi se uveljavljale kot zahtevek. V tovrstnih primerih je potreben pri izdaji začasnih odredb zelo restriktiven pristop.

Solastnik lahko razpolaga s svojo lastninsko pravico brez soglasja drugih solastnikov. Pri tem je omejen s solastninsko pravico drugih solastnikov le toliko, da jih je kot imetnike zakonite predkupne pravice dolžan obvestiti o nameravani prodaji svojega solastninskega deleža tretji osebi ter o pogojih prodaje in jim ponuditi, da njegov delež kupijo sami pod enakimi pogoji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Predlagateljica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi odtujitve in obremenitve solastninskih deležev nasprotnih udeležencev na parc. št. 4909, parc. št. 4910 in parc. št. 4925/2, vse k.o...., v delu zoper prvega, tretjega in četrtega nasprotnega udeleženca, navedeni predlog pa je zavrglo v delu zoper drugo in peto nasprotno udeleženko.

Predlagateljica s pritožbo izpodbija navedeni sklep v delu, ki se nanaša na zavrnitev predlagane izdaje začasne odredbe zoper prvega, tretjega in četrtega nasprotnega udeleženca. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da se prvemu, tretjemu in četrtemu nasprotnemu udeležencu prepove odtujiti in obremeniti njihove solastninske deleže na zgoraj navedenih nepremičninah, podrejeno pa, da razveljavi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu in mu vrne zadevo v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje. Strinja se z ugotovitvijo sodišča, da je izkazana verjetnost terjatve po 1. odstavku 272. člena ZIZ, nasprotuje pa ugotovitvi, da niso izkazane ostale predpostavke po 2. in 3. odstavku 272. člena ZIZ. Predlagateljica živi v hiši na naslovu C., poleg te hiše pa je sadovnjak parc. št. 4925/2, za katerega poteka razlastitveni postopek na predlog Občine D.. Slednja ni dokazala javnega interesa za razlastitev. Nasprotni udeleženci nasprotujejo fizični delitvi stvari in želijo, da jim predlagateljica izplača njihove solastninske deleže na navedenih nepremičninah v denarju. Ker vedo, da bodo težko uspeli s takšnim predlogom, so pričeli prodajati svoje solastninske deleže Občini D.. S tem želijo prisiliti predlagateljico, da bi uveljavljala svojo predkupno pravico in jim izplačala za njihove solastninske deleže bistveno več, kot znaša njihova dejanska vrednost. Občina D. bi ob prodaji solastninskih deležev nasprotnih udeležencev lahko postala solastnik navedenih nepremičnin do 2/3 in bi v postopku delitve predlagateljica bistveno težje ali nemogoče dosegla predlagano delitev nepremičnin. S tem bi bila predlagateljici onemogočena ali precej otežena uveljavitev terjatve v nepravdnem postopku. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni izkazana predpostavka za izdajo začasne odredbe, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Občina D. bi kot solastnik do 2/3 uveljavljala civilno delitev navedenih nepremičnin, s čimer bi predlagateljica izgubila svoj dom, kar glede na ustavno zagotovljeno pravico do nedotakljivosti stanovanja pomeni, da bi predlagateljici nastala nenadomestljiva škoda. Če bi Občina D. sklenila pogodbo o prodaji solastninskih deležev z nasprotnimi udeleženci, bi se s tem izognila postopku razlastitve. Kot solastnik navedenih nepremičnin pa bi občina pridobila orodje za izsiljevanje predlagateljice, da ji v zameno za solastninski delež na nepremičninah parc. št. 4909 in parc. št. 4910 predlagateljica proda svoj solastninski delež na parc. št. 4925/2, vse k.o..... S tem bi predlagateljici ponovno nastala nenadomestljiva škoda, saj bi izgubila parc. št. 4925/2, ki predstavlja nedeljivo celoto z ostalima dvema nepremičninama. To dodatno dokazuje, da bi bila onemogočena uveljavitev terjatve predlagateljice v nepravdnem postopku, da pridobi navedene tri nepremičnine v svojo last. Predlagateljica se tudi ne strinja s stališčem, da bi nasprotni udeleženci z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, utrpeli večje neugodne posledice kot predlagateljica. Če bi solastninske deleže nasprotnih udeležencev pridobila Občina D., bi bila predlagateljica stisnjena v kot in bi izgubila tudi svoj dom. Nasprotni udeleženci pa z izdajo začasne odredbe ne utrpijo nobenih hujših posledic, saj nimajo nobenega interesa po pridobitvi teh nepremičnin, njihov ekonomski interes pa bo zagotovo dosežen v okviru nepravdnega postopka o delitvi nepremičnin. Če bi se nasprotnim udeležencem preprečilo uveljavljati pravico do zasebne lastnine je to neizmerno manjša škoda za nasprotne udeležence kot pa izguba pravice predlagateljice do nedotakljivosti in primernosti stanovanja.

Nasprotni udeleženci niso odgovorili na vročeno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da se predlagateljica ni pritožila zoper sklep o zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe zoper drugo in peto nasprotno udeleženko, zato je v tem delu sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga postal pravnomočen. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je predlagateljica verjetno izkazala obstoj svoje "terjatve", da bi lahko pridobila v svojo last parc. št. 4909, parc. št. 4910 in parc. št. 4925/2, vse k.o...., ni pa izkazala tudi enega od nadaljnjih pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku in 3. odstavku 272. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa tudi glede pravilne uporabe materialnega prava ter absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP. Pri tem je ugotovilo, da je sama odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe pravilna, vendar pa je v bistvenem delu materialnopravno napačna obrazložitev izpodbijane odločitve, saj je izpodbijani sklep pravilen zaradi drugih razlogov, kot jih navaja sodišče prve stopnje. Ob pravilni materialnopravni presoji vseh okoliščin pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni mogoče govoriti o verjetnosti obstoja predlagateljičine "terjatve", že to pa glede na predpostavke za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ zadošča za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe.

Medtem ko določba 114. člena ZNP predvideva možnost začasne ureditve razmerij med solastniki z začasno odredbo (v postopkih iz 112. člena ZNP), pa ta zakon ne ureja možnosti izdaje začasne odredbe v postopkih za delitev solastnih stvari. Smiselno zato pridejo v poštev ustrezne določbe ZIZ. Pogoj za izdajo začasne odredbe po 272. členu v zvezi z 273. členom ZIZ je predvsem verjetno izkazana nedenarna "terjatev" predlagateljice zoper nasprotne udeležence. Praviloma velja pri začasnih odredbah, da pridejo v poštev pri kondemnatornih terjatvah, v določenih primerih pa je izdaja začasne odredbe možna tudi, ko gre za ugotovitveni ali oblikovalni zahtevek. V nepravdnih postopkih zaradi razdelitve solastnih stvari ni moč govoriti o terjatvah, ki naj bi se uveljavljale kot zahtevek. Sodišče z odločitvijo o razdelitvi solastnih stvari oblikuje oziroma uredi razmerja med solastniki. V tovrstnih primerih je potreben pri izdaji začasnih odredb zelo restriktiven pristop.

Med udeleženci tega nepravdnega postopka ni sporno, da so med drugim tudi navedene tri nepremičnine njihova solastnina, to pa po solastninskih deležih, kot so razvidni iz podatkov zemljiške knjige. Iz trditev predlagateljice tudi izhaja, da nihče od udeležencev tega postopka ne posega v stanje teh solastnih nepremičnin z namenom njihovega spreminjanja brez soglasja drugih udeležencev (solastnikov). Predlagateljica je svoj predlog za izdajo začasne odredbe glede izkazovanja prvega pogoja za začasno odredbo (verjetnost obstoja terjatve oziroma njenega nastanka po 1. odstavku 272. člena ZIZ) utemeljevala s tem, da je v skladu s 122. členom ZNP (prav: 70. člen SPZ) utemeljena takšna razdelitev solastnih nepremičnin, kot jo sama predlaga, to je da njej pripadejo v izključno last navedene tri nepremičnine, ostale solastne nepremičnine (z morebitnim denarnim doplačilom razlike v vrednosti) pa naj pripadejo nasprotnim udeležencem, ker samo ona živi v hiši na parc. št. 4909, skrbi in vzdržuje pa tudi sadovnjak za hišo (na parc. št. 4910 in parc. št. 4925/2).

Sodišče prve stopnje je štelo, da je predlagateljica izkazala svoj upravičen interes za pridobitev navedenih nepremičnin, ker jih edina od udeležencev postopka uporablja, ter je verjetno izkazala, da bo v tem postopku delitve solastnih nepremičnin v celoti pridobila navedene tri nepremičnine v svojo last. Ker nameravata tretji in četrti nasprotni udeleženec prodati svoja solastninska deleža, je predlagateljica želela to preprečiti s predlagano začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve solastninskih deležev nasprotnih udeležencev na navedenih treh nepremičninah. Ker je prvi nasprotni udeleženec trdil, da sta tretji in četrti nasprotni udeleženec opravljala pogovore z Občino D. o prodaji solastninskih deležev brez njegove vednosti in soglasja ter (smiselno), da zoper njega začasna odredba ni potrebna, ker tudi sam nasprotuje prodaji teh nepremičnin Občini D., predlagateljica pa tem njegovim trditvam ni ugovarjala, zaradi česar štejejo te trditve prvega nasprotnega udeleženca za priznane, pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede prvega nasprotnega udeleženca tudi že iz tega razloga ni bilo pogojev za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Glede tretjega in četrtega nasprotnega udeleženca pa pritožbeno sodišče meni, da z vidika presoje obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe njun namen prodati solastninska deleža na navedenih treh nepremičninah (za vsakega od njiju do 1/6) nima nobene neposredne povezave s predlagateljičinim predlogom, da ob razdelitvi dobi te tri nepremičnine v svojo last. Solastnik lahko razpolaga s svojo lastninsko pravico brez soglasja drugih solastnikov (3. odstavek 66. člena SPZ), torej lahko proda svoj solastninski delež ne glede na morebitna nasprotovanja ostalih solastnikov. Pri tem je omejen s solastninsko pravico drugih solastnikov le toliko, da jih je kot imetnike zakonite predkupne pravice (3. odstavek 66. člena SPZ) dolžan obvestiti o nameravani prodaji svojega solastninskega deleža tretji osebi ter o pogojih prodaje in jim ponuditi, da njegov delež kupijo sami pod enakimi pogoji (507. člen v zvezi s 3. odstavkom 513. člena OZ), kar sta tretji in četrti nasprotni udeleženec tudi storila (kot izhaja iz njunega odgovora na predlog s prilogami). Okoliščina, da je v teku ta nepravdni postopek, v katerem je predlagana razdelitev solastnih nepremičnin udeležencev (med njimi tudi "spornih" nepremičnin), ter predlagateljičine trditve o njenem upravičenem interesu, da dobi prav te nepremičnine v izključno last (2. odstavek 70. člena SPZ), nimajo prav nobenega pomena oziroma vpliva na navedeno upravičenje tretjega in četrtega nasprotnega udeleženca, da razpolagata s svojima solastninskima deležema, ob upoštevanju predkupne pravice ostalih solastnikov. Njuna lastninska upravičenja temeljijo na zakonu in predlagateljica s predlagano začasno odredbo ne more posegati vanje. Zato ni mogoče govoriti o obstoju pogoja za izdajo predlagane začasne odredbe iz 1. odstavka 272. člena ZIZ. Ker morata biti oba pogoja za izdajo začasne odredbe po 1. in 2. odstavku 272. člena ZIZ kumulativno izpolnjena, je že odsotnost pogoja iz 1. odstavka 272. člena ZIZ dovolj za zavrnitev predloga za izdajo začasne odrede. Zato presoja pritožbenih trditev o obstoju nadaljnjih pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 272. člena ZIZ ni potrebna.

Glede na povedano je odločitev o zavrnitvi predlagane začasne odredbe pravilna, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 35. člena ZNP.