Jedro

Dokaz z izvedencem se izvaja za ugotovitev pravno pomembnih dejstev. Zato predlagateljica z vprašanjem, ali je izvedenec pravilno ocenil vrednost izpadlega pokojnikovega dela na kmetiji skuša doseči preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. To pa ni pravno vprašanje, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku tožnikov za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki je nastala njihovemu pravnemu predniku zaradi neutemeljenega prestajanja zaporne kazni v obdobju od 25. 8. 1946 do 25. 8. 1950. Tožnikom je prisodilo odškodnino v skupnem znesku 10.988,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2009 dalje do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo, pritožbi tožnikov pa je delno ugodilo in je prisojeno odškodnino v skupnem znesku zvišalo na 19.296,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 7. 2007 dalje do plačila. V preostalem je tudi pritožbo tožnikov zavrnilo in je v nespremenjenem, izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je sodišče prve stopnje s pomočjo izvedencev ugotavljalo višino škode, ki je bila v izpadu pokojnikovega dela na domači kmetiji. Tožena stranka opozarja, da je izvedenec prvič naredil izračun na podlagi cene delovne ure, ki sedaj velja za delavca v kmetijstvu in znaša 3,5 EUR na uro upoštevaje še 250 ur dela pri sosedih in njegov 65 % prispevek k skupnemu delu na kmetiji. Sodišče prve stopnje je nato po razveljavitvi s strani pritožbenega sodišča po pripombah tožene stranke zahtevalo dopolnitev izvedenskega mnenja tako, da se upošteva dejanski prihodek kmetije. Izvedenec je nato upošteval, da ta znaša za tožnika glede na njegov 65 % prispevek k skupnemu delu za 4 leta 3.604,77 EUR in je ocenil, da bi po današnji tehnologiji in donosnosti ter cenah znašal čisti dohodek, ki bi odpadel na pokojnika 13.506,24 EUR. Sodišče prve stopnje je upoštevalo zadnje izvedensko mnenje, temu dodalo še 250 ur dela pri sosedih in tožnikom prisodilo odškodnino v skupnem znesku 10.988,70 EUR. Sodišče druge stopnje pa je ugodilo pritožbi tožnikov in je po prvi različici izvedenskega mnenja odškodnino zvišalo na 19.296,20 EUR. Tožena stranka meni, da je odločitev sodišča druge stopnje napačna in poudarja, da v sodni praksi še ni zavzeto stališče glede vprašanja, ali je treba pri izračunu izgube zaslužka zaradi izpada dela na kmetiji upoštevati vrednost urne postavke na podlagi čistega dohodka kmetije in potrebnega števila delovnih ur po stanju v relevantnem obdobju in po cenah ob izdelavi izvedenskega mnenja, ali pa na podlagi cene delovne ure, ki velja za delavca v kmetijstvu ob izdelavi izvedenskega mnenja.

4. Predlog se zavrne.

5. Dokaz z izvedencem se izvaja za ugotovitev pravno pomembnih dejstev. Zato predlagateljica z vprašanjem, ali je izvedenec pravilno ocenil vrednost izpadlega pokojnikovega dela na kmetiji skuša doseči preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. To pa ni pravno vprašanje, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/2008 v nadaljevanju ZPP) niso podani.