Jedro

Toženca izpodbijata z revizijo pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila tožnikoma prisojena odškodnina v znesku 100.000,00 oziroma 70.000,00 tolarjev. Navedena zneska ne presegata vrednosti iz drugega odstavka 387. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora toženec J. D. plačati tožniku M. Ž. odškodnino v znesku 200.000,00 tolarjev in mu povrniti stroške postopka v znesku 74.535,00 tolarjev, oboje z zamudnimi obrestmi od 7.10.1999 do plačila, oba toženca pa solidarno tožniku G. P. 120.000,00 tolarjev odškodnine in 74.535,00 tolarjev stroškov postopka z zamudnimi obrestmi od 7.10.1999 do plačila.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo, pritožbi tožencev pa delno ugodilo in tožniku M. Ž. prisojeno odškodnino znižalo na 100.000,00 tolarjev, tožniku G. P. pa na 70.000,00 tolarjev.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje sta vložila toženca pravočasno revizijo "iz vseh razlogov po 370. členu ZPP" in predlagala, naj se sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišči bi morali uporabiti določbo tretjega odstavka 177. člena ZOR. Ker je nista, sta zmotno uporabili materialno pravo. Sodišče druge stopnje se ni opredelilo do pritožbene trditve, da sta tožnika izzvala toženca. S tem je zagrešilo bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodb sodišč druge in prve stopnje tudi sicer ni mogoče preizkusiti. Višina prisojene odškodnine ni primerna, odločitev o stroških postopka pa je napačna. Obe sodišči sta odločili preuranjeno. Do pravične odločitve se bo lahko prišlo le v ponovljenem sojenju.

Na vročeno revizijo tožnika nista odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (375. člen ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana dne 7.10.1999, izpodbijana pravnomočna sodba sodišča druge stopnje pa 11.10.2000. Obe sodni odločbi sta bili tedaj izdani po uveljavitvi Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999, ki je začel veljati 14.7.1999. Zato je treba glede dovoljenosti revizije uporabiti določbe tega zakona (498. člen ZPP).

V premoženjskih sporih (za tak spor gre v obravnavanem primeru) je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 tolarjev (drugi odstavek 387. člena ZPP).

Toženca izpodbijata z revizijo pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila tožnikoma prisojena odškodnina v znesku 100.000,00 oziroma 70.000,00 tolarjev. Navedena zneska ne presegata vrednosti iz drugaga odstavka 387. člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato revizijo kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP).