Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je sodišče pri odločanju o zahtevku avtorja za umik vseh izvodov njegovih del iz prodaje, ki temelji na razvezanih založniških pogodbah, vezano na svojo predhodno pravnomočno odločitev, s katero je že zavrnilo ugotovitveni zahtevek založnika, da založniške pogodbe niso razvezane, - ali je v primerih, ko je dogovorjeno, da avtor kot edino plačilo prejme honorar, dogovorjen v odstotku od prodanih izvodov del, založnikovo redno poročanje o prodanih izvodih avtorskih del bistvena sestavina založniške pogodbe in ali založnikovo dolgotrajno in ponavljajoče se neizpolnjevanje te obveznosti pomeni takšno kršitev založniške pogodbe, ki utemeljuje avtorjev odstop od pogodbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je sodišče pri odločanju o zahtevku avtorja za umik vseh izvodov njegovih del iz prodaje, ki temelji na razvezanih založniških pogodbah, vezano na svojo predhodno pravnomočno odločitev, s katero je že zavrnilo ugotovitveni zahtevek založnika, da založniške pogodbe niso razvezane?

2. Ali je v primerih, ko je dogovorjeno, da avtor kot edino plačilo prejme honorar, dogovorjen v odstotku od prodanih izvodov del, založnikovo redno poročanje o prodanih izvodih avtorskih del bistvena sestavina založniške pogodbe in ali založnikovo dolgotrajno in ponavljajoče se neizpolnjevanje te obveznosti pomeni takšno kršitev založniške pogodbe, ki utemeljuje avtorjev odstop od pogodbe?

Obrazložitev

1. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da tožena stranka takoj umakne iz prodaje vse izvode del A., učbenik za matematiko v 6. razredu devetletne in 5. razredu osemletne osnovne šole s prilogo Rešitve nalog, B. v slikah, pomoč pri učenju matematike in C. v slikah, pomoč pri učenju matematike, in preneha s kakršnokoli obliko reprodukcije in distribucije teh del, vključno s prodajo del prek spletne strani. Navaja, da je bil s prvo sodbo, izdano v tej zadevi, zavrnjen ugotovitveni zahtevek tožene stranke, da založniške pogodbe za navedena avtorska dela niso razvezane, zato je učinek izpodbijane odločitve v tem delu diametralno nasproten učinku prve pravnomočne odločitve v zadevi. Sodišče je v okviru prepovednega zahtevka ponovno odločalo o stvari, o kateri je bilo že odločeno, in to drugače. Tako je prišlo do situacije, ko ni več jasno, ali je sodišče vezano na svojo predhodno pravnomočno odločitev. Zaradi zagotovitve splošne pravne varnosti zato predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanja, ali je sodišče pri odločanju o zahtevku avtorja za umik vseh izvodov njegovih del iz prodaje, ki temelji na razvezanih založniških pogodbah, od katerih je avtor odstopil, vezano na svojo predhodno pravnomočno odločitev, s katero je že zavrnilo ugotovitveni zahtevek založnika, da založniške pogodbe niso razvezane. O takem pravnem vprašanju še ni bilo odločeno, odgovor nanj pa bo pomembno vplival na nadaljnji razvoj sodne prakse. Nadalje navaja, da je bila kot avtorica pogodbi zvesta stranka. Založniške pogodbe je pripravila tožena stranka, ki se je sama zavezala k mesečnemu poročanju o prodanih izvodih avtorskih del. Založba je učno gradivo izdala in ga prodajala, avtorici pa ni redno poročala niti ji ni redno izplačevala pripadajočega honorarja. Zaradi dolgotrajnih in ponavljajoči se kršitev je avtorica odstopila od založniških pogodb in založbo pozvala, da preneha z nadaljnjo reprodukcijo njenih avtorskih del. Sodišči prve in druge stopnje sta odločili različno: prvo, da sta izpolnjena tako vsebinski (da tudi bodoče obveznosti ne bodo izpolnjene) kot časovni pogoj (primeren čas) za odstop od pogodb po 108. členu Obligacijskega zakonika, drugo pa, da mesečno poročanje ni bistvena vsebina založniških pogodb in da zaradi tega neizpolnjenega dela ni prišlo do tako znatnega odmika od pogodbeno zasnovane ekvivalence vzajemnih izpolnitev, ki bi dovoljeval odstop od pogodb s trajajočimi in zaporednimi obveznostmi. Po tem stališču je avtor v dolgotrajnejših založniških pogodbah, ko je višina honorarja v celoti odvisna od količine prodanih izvodov, popolnoma odvisen od izpolnitvenega ravnanja založnika. Če založnik ne poroča o prodaji del, sploh ne more zvedeti, do kolikšnega honorarja je upravičen, kar mu onemogoča vložitev izpolnitvenega zahtevka, obenem pa ne more odstopiti od založniške pogodbe. Tako stališče odstopa od temeljnega načela pacta sunt servanda in od sodne prakse, da v primerih, kadar pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti, druga (pogodbi zvesta) stranka lahko zahteva ali izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, ki jih določa zakon, odstopi od pogodbe. S tem v zvezi predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede naslednjih vprašanj: Ali v primerih, ko je dogovorjeno, da avtor kot edino plačilo (za svoje delo in prenos izključnih avtorskih pravic) prejme honorar, dogovorjen v odstotku od prodanih izvodov del, založnikovo dolgotrajno in ponavljajoče se neizpolnjevanje obveznosti poročanja o prodanih izvodih del pomeni takšno kršitev založniške pogodbe, ki utemeljuje avtorjev odstop od pogodbe? Ali je v dolgotrajnih pogodbenih razmerjih med založnikom in avtorjem, kjer je avtor plačan le v odstotku od prodanih izvodov del, založnikovo redno poročanje o prodanih izvodih avtorskih del bistvena sestavina založniške pogodbe, s katero je dogovorjeno, da bo avtorjev honorar določen samo v odvisnosti od ustvarjenega dohodka od prodanih izvodov del?

2. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so podani, zato je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanj, kot so oblikovana v izreku sklepa.