Jedro

Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost. To pa pomeni, da pri tožniku ne gre za invalidnost I. kategorije, ki bi ga opravičevala do invalidske pokojnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 28. 8. 2012 in št. ... z dne 17. 5. 2012. Tožnika je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti od 21. 3. 2012 dalje zaradi bolezni in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno na drugem delovnem mestu, ki ne zahteva dobre ostrine vida, dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg, pogostega pripogibanja in dolgotrajnih prisilnih drž, izmenično stoje in sede, brez dela na normo oziroma z vsiljenim tempom in ritmom dela od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 4. 2012 dalje. O pravici, odmeri in izplačevanju delne invalidske pokojnine bo tožena stranka odločila s posebno odločbo. Sodišče je v nadaljevanju zavrnilo zahtevek v delu, kjer tožnik zahteva, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine. Toženi stranki je tudi naložilo, da povrne stroške postopka na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik sam in tudi po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da zaradi posledic bolezni ni več zmožen opravljati nobenega pridobitnega dela in je pri njemu vsekakor podana I. kategorija invalidnosti. Izpodbijana sodba je napačna in nesprejemljiva, saj ne odraža dejanskega zdravstvenega stanja tožnika in njegove delovne (ne)zmožnosti. Dejstvo je, da tožnik glede na številne zdravstvene težave, ne zmore opravljati dela niti v polovičnem delovnem času niti z omejitvami, kot izhajajo iz izreka sodbe. Gre za okvaro medvretenčne ploščice lumbalne regije z radikulopatijo, za kompresijsko okvaro živčnih korenin in pletežev pri okvarah medvretenčne ploščice, za spinalno stenozo, išias, cervikobrahialni sindrom, artrozo kolena, sklepno motnjo, za sindrom karpalnega kanala, hudo kratkovidnost, astigmatizem, starostno sivo mreno, hiperplazijo prostate ter za anksiozno motnjo, kar so vse že same zase hude zdravstvene težave. V povezavi s hudimi bolečinami in omejitvami tožnik iz povsem objektivnih razlogov ne more opravljati nobenega dela več, sploh pa ne dela, za katerega je usposobljen oziroma kvalificiran (delo ključavničarja). Izvedensko mnenje tako izvedenskega organa Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. kot tudi dr. B.B., po katerih izhaja, da je pri tožniku podana še določena preostala delazmožnost ne sprejema, saj takšno mnenje ne ustreza dejanskemu zdravstvenemu stanju tožnika in je tudi v nasprotju z zdravstveno dokumentacijo ter tudi v nasprotju z ugotovitvami samih izvedencev. Po mnenju izvedencev naj bi tako izhajalo, da ni ugotovljene pomembne funkcionalne motenosti, kar pa je v nasprotju s samo medicinsko dokumentacijo (radiološki izvid MRI z dne 19. 5. 2010). Tudi iz drugih izvidov so razvidne bistveno hujše težave tožnika, kot pa to izhaja iz mnenja izvedencev. Tožnik je glede stalnih bolečin izvedencu dr. C.C. postavil določena vprašanja, na katera pa izvedenec ni znal odgovoriti. Težave, ki so diagnosticirane pri tožniku, mu povzročajo hude bolečine že pri povsem običajnih opravilih. Ker je mnenje nepopolno in nesprejemljivo, sodišče na takšno mnenje ne bi smelo opreti svoje odločitve, sploh pa zadeve ne bi smelo zaključiti, ne da bi angažiralo novega izvedenca, kot je bilo to tudi predlagano s strani tožnika. Tožnik se nadalje ne strinja z zaključki izvedencev, da gre le za lažje znake prizadetosti živčnih korenin in da naj ne bi bile ugotovljene pomembne funkcionalne motenosti, saj tožnik občuti močne in konstantne bolečine v križu, hrbtenici in nogah. Zaradi teh težav težko sedi in stoji, zaradi bolečin in pekočih stopal pa mu je onemogočena že krajša hoja in stoja. Bolečine v križu in vratu se mu pojavijo že pri sedenju daljšem od 15 minut in pri stoji daljši od 10 minut. Bolečine se nato samo še stopnjujejo. Hude bolečine se mu pojavijo ob prisilni drži. Zaradi teh težav je opustil delo pletilca, ki ga je nazadnje opravljal, pa čeprav gre za povsem nezahtevno delo. Tožniku ni jasno, katero delo bi potem lahko opravljal. Tega tudi niso pojasnili angažirani izvedenci. Tožnik ima tudi hude težave z vidom, saj je podana izjemna kratkovidnost in tudi siva mrena. Oči se mu vseskozi solzijo in se mu tudi megli pred očmi. Zaradi navedenega tožnik ne more normalno funkcionirati niti v vsakdanjem življenju. Kljub opravljenim operacijam ne vidi nič bolje in se mu je vid še celo poslabšal, na kar je opozoril tudi na naroku dne 4. 9. 2015, vendar tega sodišče ni upoštevalo. Na vse svoje težave ter hude bolečine je tožnik opozoril tudi na pregledu pri dr. C.C. in dr. B.B., vendar izvedenca tega v svojem mnenju ne omenjata oziroma podajata popolnoma izkrivljene navedbe. Nadalje opozarja tudi na hude težave z levo nogo, ki postane mravljinčasta in trda in je zaradi tega tudi že večkrat padel. Da ima hude zdravstvene težave bi lahko potrdila tudi njegova žena, ki jo je predlagal za zaslišanje, vendar je sodišče prve stopnje tak dokazni predlog zavrnilo. Ker tega dokaza ni izvedlo, gre v tem primeru za absolutno bistveno kršitev določb postopka. Tožnik zato k pritožbi prilaga izjavo njegove žene. Tožnik sam v pritožbi podrobno opisuje zdravstvene težave in pa nestrinjanje s podanimi izvedenskimi mnenji. Prilaga tudi dve fotografiji poškodbe kolena, ki je nastala kot posledica padca na parkirišču. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi postavljenemu tožbenemu zahtevku oziroma izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico, tako za postopek pred sodiščem prve stopnje kot tudi za pritožbeni postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(1) pazi po uradni dolžnosti, niti določb, ki jih uveljavlja tožnik.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 28. 8. 2012, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 17. 5. 2012. V reviziji je bil spremenjen prvi odstavek izreka navedene odločbe tako, da se tožniku, delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, prizna pravica do dela na drugem delovnem mestu, ki ne zahteva dobre ostrine vida, dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg, pogostega pripogibanja in dolgotrajnih prisilnih drž, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 4. 2012 dalje. Sprememba učinkuje s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji odločbe.

6. Glede na pritožbene navedbe je v zadevi sporno, ali je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti in s tem v zvezi, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

7. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)(2) , ki ga je potrebno uporabiti pri presoji sporne zadeve, v 1. alineji drugega odstavka 60. člena določa, da je I. kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, izhaja pa tudi iz dokumentacije v upravnem spisu, je bil tožnik z odločbo št. ... z dne 17. 5. 2006 že razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami od 5. 10. 2005 dalje. Kasneje je bila izdana nova odločba št. ... z dne 9. 12. 2008, kjer so bile dodane nove omejitve, s tem da tožnik delo opravlja s polnim delovnim časom. Nov postopek pa se je začel 23. 1. 2012, ko je tožnikov osebni zdravnik vložil nov predlog za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. V postopku tako pri toženi stranki kot tudi pred sodiščem prve stopnje se je razčiščevalo, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik v okviru III. kategorije invalidnosti zmožen opravljati delo na drugem delovnem mestu z razbremenitvami pri delu in pa s časovno razbremenitvijo, torej da drugo delo opravlja s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno. Ni pa pri tožniku zaenkrat prišlo do popolne izgube delazmožnosti oziroma do razlogov, zaradi katerega bi bilo potrebno tožnika razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti.

8. Sodišče prve stopnje je za ugotovitev dejanskega stanja izvedlo obširen dokazni postopek, v katerem je poleg pridobitve pisno podanih izvedenskih mnenj tudi zaslišalo pričo dr. D.D., tožnikovega lečečega specialista in pa člana izvedenskega organa Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. v E., prof. dr. C.C., specialista MDPŠ.

9. Tudi po stališču pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje z izvedenimi dokazi ustrezno razčistilo dejansko stanje. Izvedenec specialist nevrolog in pa Komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. v E. v sestavi specialista MDPŠ, specialistke psihiatrinje in specialistke oftalmologije sta bila postavljena ravno z namenom, da sodišče preizkusi pravilnost odločitve tožene stranke, kot jo je sprejela v predsodnem postopku in ki temelji na mnenjih obeh invalidskih komisij. Izvedenci so proučili medicinsko dokumentacijo tako v spisu kot tožnikovem zdravstvenem kartonu, tožnik pa je bil tudi osebno pregledan. Na podlagi danih pripomb na pisno podana mnenja je bilo izdelanih tudi več pisnih dopolnitev, sodišče pa je izvedenca MDPŠ tudi zaslišalo na naroku za glavno obravnavo. Tako izveden dokazni postopek pokaže, da je sodišče temeljito razčistilo dejansko stanje in so zato neutemeljene pritožbene navedbe, da podana izvedenska mnenja ne ustrezajo dejanskemu stanju in da so tudi v nasprotju z zdravstveno dokumentacijo in z ugotovitvami samih izvedencev. Tožnik je bil seznanjen, kdo bo v predmetni zadevi opravil izvedensko delo, vendar pa s tem v zvezi pred sodiščem prve stopnje ni podal nobenega ugovora. Pritožbene navedbe, da naj bi bili izvedenci na plačilnem seznamu tožene stranke so prepozne, zato jih sodišče na podlagi prekluzije (337. člen ZPP) tudi ne sme upoštevati. Iz izvedenskih mnenj izhajajo zdravstvene težave, ki jih podrobno povzema že sodišče prve stopnje, zato jih pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju ne navaja znova. Izvedenci ugotavljajo, da zdravstvene težave vplivajo na tožnikovo delovno zmožnost, da so prisotne bolečine, vendar pa kljub vsem tem težavam pri tožniku ni prišlo do izgube delovne zmožnosti. Potrebne so razbremenitve pri delu in tudi časovna razbremenitev. Izvedenec nevrolog ugotavlja, da gre pri tožniku za zdravstvene težave, ki so posledica degenerativnih sprememb vratne in ledveno-križne hrbtenice. Ugotovljena je stenoza spinalnega kanala v L/S predelu hrbtenice in kompresijske okvare dveh medvretenčnih ploščic. Posledica opisanih sprememb so občasne bolečine, predvsem pri daljši stoji in sedenju, v prisilnih položajih in pri dvigovanju ter prenašanju težjih bremen. V kliničnih statusih, razen lažjih znakov prizadetosti odgovarjajočih živčnih korenin (L5/S1) ni ugotovljene pomembne funkcionalne motenosti. Nevrolog se sklicuje tudi na kasneje izdana izvida ortopeda in nevrološki pregled tožnika, ki ga je opravil izvedenec. Pri pregledu ni bilo ugotovljene niti motorične niti senzorične prizadetosti zaradi že prej ugotovljenih diskus hernij v višini L5-S1 in L4-L5. Tudi RTG slikanje LS hrbtenice ni pokazalo statične motenosti. Zaslišani specialist MDPŠ je izpovedal, da tako kot specialist nevrolog tudi sam ni ugotovil pomembne funkcionalne motenosti. Res je, da izvidi MR prikazujejo degenerativne spremembe, vendar je bila funkcionalna zmogljivost tožnika, ugotovljena ob osebnem pregledu izvedenca nevrologa in pa komisije, le malenkost okrnjena. Ugotovljeno je bilo, da je gibljivost ohranjena, prav tako tudi groba moč. Niso bile navedene senzibilitetne motnje. Ob osebnem pregledu je bilo tudi ugotovljeno, da je lasegue negativen. Vratna hrbtenica je omejena v skrajnih legah, vendar pri tem tožnik ni izkazoval bolečine. Glede na vse zdravstvene težave, kot so jih ugotovili izvedenci, so nedvomno potrebne razbremenitve pri delu. Tako je bilo tudi glede težav z očmi podana omejitev, da delo ne zahteva dobre ostrine vida. Izvedenka oftalmologinja ugotavlja, na podlagi vpogleda v okulistično dokumentacijo, da ima tožnik visoko kratkovidnost (miopijo) ter začetno starostno sivo mreno (katarakto). Pri tožniku so podane tudi psihične težave, s tem da je bila pri osebnem pregledu ugotovljena anksioznost, ki je klinično pomembno izražena, vendar pa je dostopna zdravljenju. Torej tudi zaradi psihičnih težav pri tožniku zaenkrat še ni prišlo do izgube delazmožnosti. Tudi iz medicinske dokumentacije v spisu, ki jo podrobno povzemajo posamezni izvedenci ne izhaja, da bi prišlo do popolne izgube delazmožnosti. Le lečeči specialist dr. D.D. je v izvidu navajal izgubo delazmožnosti. S tem v zvezi ga je sodišče prve stopnje tudi zaslišalo na glavni obravnavi, kjer je pojasnil, kakšne so tožnikove zdravstvene težave in tudi, da bi bil tožnik zmožen opravljati delo na drugem delovnem mestu, upoštevaje vse omejitve in pa časovno razbremenitev.

10. Sodišče je tudi utemeljeno zavrnilo izvedbo ostalih predlaganih dokazov, tako tudi zaslišanje tožnikove žene in pa postavitev izvedenca ortopeda. Za odločitev so bistvene zdravstvene težave od ugotovitve katerih je odvisno, ali je tožnik še zmožen opravljati pridobitno delo. Z zaslišanjem tožnikove žene tega vprašanja nikakor ni mogoče razčistiti, zato je izvedba tega dokaza nepotrebna. Ker je bilo dejansko stanje razčiščeno že z obširnim dokaznim postopkom, v katerem je bilo postavljenih več izvedencev s področja medicine, ni bilo potrebno, da bi sodišče prve stopnje dejansko stanje razčiščevalo še s postavitvijo izvedenca ortopeda.

11. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na poslabšanje zdravstvenega stanja, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v primeru novot, ki vplivajo na tožnikovo zdravstveno stanje, tožnik lahko pri toženi stranki začne nov postopek za uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

13. Glede na izdano odločbo BPP 631/2015 pritožbeni stroški bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

(1) Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami

(2) Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami